Obnovljiva energija za Arktiko brez naftnih vrtin

Večja raba obnovljivih virov energije in učinkovita vozila lahko končajo odvisnost od fosilnih goriv in rešijo Arktiko pred uničujočim črpanjem nafte, ugotavljajo v novem poročilu Greenpeace, Evropski svet za obnovljivo energijo in Svetovni svet za vetrno energijo.

Poročilo Energijska (R)evolucija vključuje natančen, praktičen kažipot za zmanjšanje porabe nafte za približno 80 odstotkov, zlasti v prometu. Analiza kaže, da svet ne potrebuje nafte z Arktike, ravno tako ne nafte iz nekaterih mejnih virov, denimo katranskih peskov v Kanadi ali naftnih ploščadi v morju Brazilije, če bi vozila poganjala obnovljiva energija in bi bili sprejeti precej strožji standardi za učinkovitost porabe energije v vozilih v Evropi in drugod.

Promet prepočasi naprej

»Industrija obnovljive energije se razvija izjemno hitro, avtomobilska industrija pa stopica zadaj v ponudbi novih tehnologij,« pravi Sven Teske, Greenpeaceov energetski strokovnjak. Po novem energetskem scenariju tehnologije obnovljive energije lahko pokrijejo več kot 90 odstotkov svetovnih potreb po elektriki in toploti, pa tudi 70 odstotkov energije v prometu. Takšna preobrazba bi ohranila gospodarsko rast, ustvarila milijone novih delovnih mest in zagotovila nižje stroške za energijo, emisije toplogrednih plinov pa bi se zelo zmanjšale, kar bi preprečilo katastrofalne podnebne spremembe.

Politiki bi morali sprejeti nekaj pravil, da bi Arktika ohranila ranljivi ekosistem. Vsi novi avtomobili v Evropi morajo doseči povprečno stopnjo učinkovitosti, ki je 40 odstotkov višja kot danes. Zavzeti se je treba za to, da tudi druge regije sveta uvedejo podobne standarde za učinkovitost avtomobilov. In tretje, doseči, da se poraba energije v avtomobilih dolgoročno zmanjša na tretjino sedanje z uporabo lažjih materialov in večjo uporabo vozil, ki jih poganja elektrika iz obnovljivih virov.

Prehod k uporabi električnih vozil, tako osebnih avtomobilov kot avtobusov in vlakov v bistveno bolj razširjenem javnem prometu, je ključ za zmanjšanje odvisnosti od nafte in večjo energijsko učinkovitost. V promet mora sčasoma vedno več obnovljive elektrike, pretežno iz vetrnic in sončnih elektrarn.

Tehnologije so na voljo

»Na voljo imamo vso tehnologijo za izgon fosilnih goriv iz energetskega sektorja do 2050,« pravi Steve Sawyer, generalni sekretar GWEC. »Scenarij Energijska (R)evolucija kaže, da lahko zgolj vetrne elektrarne s pravo podporo do leta 2020 dosežejo moč večjo kot tisoč gigavatov, kar je približno 12 odstotkov svetovne elektrike. To bi prineslo številne koristi, od povečanja energijske varnosti do podlage za boj s podnebnimi spremembami. Vendar bo zmogljivost vetra polno izkoriščena šele z ustreznim ukrepanjem vlad, ki morajo imeti pripravljeno podlago za boj proti podnebnim spremembam in onesnaževanju zraka. Najprej pa je treba ustaviti subvencioniranje industrije fosilnih goriv,« pojasnjuje Sawyer.

Za uveljavitev Energijske (R)evolucije bi morali do leta 2050 v nove elektrarne vložiti po 1,2 bilijona dolarjev na leto, kar je približno odstotek svetovnega letnega bruto družbenega proizvoda. To je dvakrat več denarja, kot ga ZDA načrtujejo vložiti v energetiko po obstoječem fosilnem scenariju (506 milijard dolarjev), vendar naložbe v obnovljivo energijo srednjeročno prinašajo prihranek 1,3 bilijona dolarjev na leto pri stroških goriva.

Velja tudi za Slovenijo?

»Sporočilo je jasno. Višje začetne naložbe se bodo vrnile na srednji rok tako z gospodarskimi kot družbenimi koristmi,« je dejal Josche Muth, generalni sekretar EREC. »Svetovni politiki se morajo zavzeti za prehod k rabi obnovljive energije in zagotoviti podporo za spremembe.« Po novem scenariju bi svetovne emisije ogljikovega dioksida – po vrhu v letu 2015 – do leta 2050 v primerjavi z letom 1990 padle za 80 odstotkov. Za ta cilj bi morala preskrba z energijo skoraj v celoti temeljiti na obnovljivih virih energije.

V Sloveniji se je Greenpeace z drugimi okoljevarstvenimi organizacijami zavzel za ustavitev projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, saj naj bi nov blok na lignit v 40 letih zaradi onesnaževanja zraka povzročil 1320 smrti, skupna narodnogospodarska škoda pa bi znašala od šest do devet milijard evrov. Kot je znano, bo projekt stal 1,3 milijarde evrov, če bo dobil državno poroštvo. V TEŠ so se odzvali s podatki, da so v okoljske projekte vložili veliko truda in denarja, izboljšali kakovost zraka, tal in vode, kar pa se bo nehalo, če projekt ne bo izpeljan do konca.

Pri tem je bilo poudarjeno, da je imel osnutek nacionalnega energetskega programa pet različic, od tega sta bili dve brez TEŠ6. Vendar program še ne bo sprejet in tudi ne zavezujoč. Državni zbor naj bi ga namreč sprejel šele prihodnje leto poleti. Tako ni jasno, v katero smer bo šla slovenska energetika.

Še manj je jasno, kako bo Slovenija omejila emisije iz prometa. Vsaka objava, da se bodo cene goriv znižale, je sprejeta kot dobra novica. Na vprašanje, ali so v cene naftnih derivatov vključeni vsi eksterni stroški, kot je pričakovano za velenjski lignit, je ekonomist Aleksander Kešeljević odgovoril kratko: »Ne.« Nina Štros iz Greenpeacea pa je odgovorila, da bo debata o mobilnosti enaka kot debata o TEŠ6. Skratka, cene goriv morajo stimulirati prehod iz naftnih derivatov na bolj trajnostne vire energije.

Mladi vlečejo naprej

Idrijski gimnazija in poklicna šola sta dobili priznanje Združenih narodov Energy Globe Award za Evropo s projektom načrtne rabe preprostih ukrepov za zmanjšanje porabe energije v šoli. Ugotovili so, da je šola premočno osvetljena, zato nekaterih luči ne prižigajo več, določili skrbnike za ugašanje luči in električnih naprav, ko se ne uporabljajo, in samo s tem prihranili 3,6 odstotka elektrike.

Podobnih projektov je v slovenskih ekošolah še veliko. Mogoče ne bi bilo slabo, če se iz njih ne bi učili le otroci, temveč še kdo od odločevalcev.