Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – Klasični odvoz kosovnih odpadkov s kupov pred bloki, ki so ga v Ljubljani še lani izvajali, je izjemno negativen z več zornih kotov, meni Emil Šehič, direktor Zeosa. Ne pomeni le izgube surovin, temveč tudi izogibanje davkom, manj delovnih mest in višje smetarine.
Tudi zato je ljubljanska Snaga lani sistem spremenila, odvoz kosovnih odpadkov je treba po novem naročiti, je pa še vedno brezplačen dvakrat na leto. Prej je Snaga v brošuri in na spletu objavila dva termina odvoza za vsako sosesko, gospodinjstva pa so kosovne odpadke in še marsikaj drugega naložila na kup v bližini.
»Brezplačni odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev je mogoč samo v razpisanem terminu za določeno območje. Občani (za stanovanjske bloke upravniki) ga letos lahko naročijo dvakrat – po enkrat znotraj vsakega termina,« pravijo v Snagi. Na Snago je treba poslati posebno naročilnico (v elektronski obliki je objavljena na njihovi spletni strani ). V tej obliki dobi Snaga 90 odstotkov naročil, druga, veliko manj uporabljena možnost pa je dopisnica, ki je v Snaginem priročniku za ravnanje z odpadki in urniki odvoza za 2011.
Rezultati so dobri
Pravilno izpolnjeno naročilnico je treba poslati najkasneje deset dni pred predvidenim začetkom odvoza na določenem območju. Snaga občane o datumu in uri odvoza po telefonu ali elektronski pošti obvesti tri dni prej. Ko Snaga prevzame kosovne odpadke, mora biti njihov lastnik obvezno dosegljiv po telefonu (ali pa je fizično navzoč, če je lahko in si to želi). Sistem skupnega naročanja v blokih prek upravnika se, kot pravijo v Snagi, obnese zelo dobro.
»Razkopavanja kupov skoraj ni več, količina ločeno zbranih odpadkov se je povečala, po novem so pripravljeni odpadki res kosovni odpadki (med njimi ni več mešanih in gradbenih odpadkov), pred spremembo pa je bilo med kosovnimi že več kot 60 odstotkov odpadkov, ki tja ne sodijo. Uporabniki so po začetnih, tudi zelo glasno izraženih pomislekih zelo zadovoljni,« pojasnjujejo v Snagi.
Emil Šehič, direktor Zeosa, družbe za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, že več let opozarja, da kupi kosovnih odpadkov nikakor niso ustrezen sistem. »Pred petimi leti, ko smo mi začeli, je bilo med kosovnimi odpadki po teži 60 odstotkov bele tehnike, dodatno pa še 20 odstotkov televizorjev. Po teh kupih je brskalo po pet ekip, ki so pobrale vse, kar je bilo vrednega. Nič ni bilo pomembno, da sta pri odstranjevanju kompresorja hladilnika iztekla olje in hladilni plin, da so televizor razbili zaradi 30 dekagramov bakra in podobno. Kupi so bili tudi potuha nekaterim malim podjetnikom, ki so nanje odložili še svoje odpadke,« našteva Šehič.
Za nameček je take kose odpadkov zelo težko naknadno razvrščati, kar pomeni, da praviloma končajo na odlagališču. Šehič je delno zadovoljen, da se je približno polovica komunal preusmerila k učinkovitejšemu zbiranju kosovnih odpadkov. Sistem, v katerem ti ostanejo nepoškodovani in čisti, je koristen z več vidikov. Najprej komunala, ne nepooblaščeni zbiratelji, pride do surovin, ki jih lahko trži. S tem se lahko izogne povišanju cen, država pa dobi več davka. »To je gotovo pozitivno, spremembe se morajo zgoditi čim prej,« pravi Šehič.
Še uporabni kosi
»Center ponovne uporabe bo zaživel takoj po pridobitvi in osnovni pripravi prostorov na Povšetovi 4. Teh zdaj še nimamo. Želimo si in pričakujemo, da bo center zaživel v drugi polovici tega leta,« pravijo v Snagi.
Ta center bo v mreži, ki se je začela razvijati v Rogaški Slatini. V njej bodo težko zaposljivi dobili priložnost za delo. Popravljali bodo pohištvo in nekatere elektronske in električne naprave in to prodajali naprej po simboličnih cenah. V tak center ljudje pogosto prinesejo tudi povsem delujoče naprave ali ohranjeno pohištvo, ker so pač kupili novo.
Vse zbrane kosovne odpadke zdaj Snaga odpelje v sortirnico, kjer jih delavci ročno in mehansko ločijo na frakcije, primerne za reciklažo, in na druge odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati. Oblazinjeno pohištvo, posteljne vložke, les in lesene ostanke, kovine, plastično folijo, karton, mešano plastiko ter odpadno električno in elektronsko opremo Snaga preda pooblaščenim organizacijam, ki se ukvarjajo s predelavo odpadkov. Na odlagališču končajo le za predelavo neuporabni kosovni odpadki. Med kosovnimi odpadki je še vedno največ pohištva, les pa največkrat konča v pripravi za gorivo.