Barbara Pavlin, gospodarstvo
Ljubljana – Enajst civilnodružbenih okoljevarstvenih organizacij je danes na vlado naslovilo poziv pred končnim odločanjem o projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6) z naslovom Ne zaklenite nam prihodnosti. Prepričani so, da je projekt gospodarsko, okoljsko in družbeno sporna naložba, zaradi katere utegne Slovenija izpustiti razvojne priložnosti na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije (OVE).
Okoljevarstveniki zahtevajo tudi pregledno in vsem dostopno razpravo o prihodnosti energetskega sektorja, v kateri bodo zastopane vse možnosti razvoja tega sektorja, ne samo interesi ozkega kroga ljudi. Evropska komisija je v torek sprejela Nizkoogljični kažipot do leta 2050, v katerem načrtuje, da bo treba do leta 2030 izpuste v energetskem sektorju v EU zmanjšati za 52 do 64 odstotkov, do leta 2050 pa bi bila energetika brez izpustov.
Tudi Slovenija se je zavezala, da bo zmanjšala izpuste toplogrednih plinov, Lidija Živčič iz društva za sonaravni razvoj Focus pa je opozorila, da bomo morali do leta 2050 zmanjšati izpust CO2 na prebivalca na leto z zdajšnjih deset ton na dve. »Natanko toliko dobimo, če predvidene izpuste iz TEŠ6, štiri milijone ton na leto, porazdelimo med prebivalce Slovenije. To pomeni, da en sam projekt lahko zapre prihodnost podnebne politike in energetskega sistema, ker ni prostora za izpuste iz preostalih delov energetike, prometa, industrije, gospodinjstev ali kmetijstva,« je dodala Živčičeva.
Okoljevarstveniki so opozorili še na to, da Holding Slovenske elektrarne financira projekt TEŠ6 tudi iz dobičkov iz OVE iz Dravskih elektrarn. »Izračunali smo, da imajo Dravske elektrarne na leto okoli sto milijonov evrov dobička, ta denar pa se bo prelival v TEŠ6. Pozivamo vlado, naj se denar, ki nastane iz obnovljivih virov energije, preliva nazaj v OVE. Kontraproduktivno je denar, ki nastaja na naših rekah, vlagati v preživeto in okoljsko sporno fosilno tehnologijo – kurjenje lignita – za prihodnja štiri desetletja,« je bil kritičen Dejan Savić iz Greenpeacea Slovenija.
Vsaj dva scenarija razvoja energetike
Eden izmed zagovorov projektu TEŠ6 je tudi ohranjanje delovnih mest, po mnenju Janeza Matosa iz društva Ekologi brez meja pa je ta način nepravilen. »Po letu 2040 bo ohranjanje teh delovnih mest predrago in nemogoče. Zakaj ne bi raje razvijali delovnih mest, ki se bodo ohranjala dlje kot 15 let?« se je vprašal in dodal primer gradnje tovarne sončnih celic v Prekmurju, ki bo zaposlovala 500 ljudi. Opomnil pa je tudi, da bomo davkoplačevalci še dolgo plačevali posojila za nepremišljeno naložbo, če se svarila o nerentabilnosti projekta izkažejo za resnična.
Gorazd Marinček iz Slovenskega E-foruma pa je opozoril, da dogajanja v zvezi s TEŠ6 kažejo, da so eni bolj enaki pred zakonom kot drugi, saj lahko nekdo zažene naložbo brez pravnomočnih dovoljenj, pa se nihče ne zgane. Gradbenega dovoljenja za celoten objekt TEŠ6 namreč ni, izdana so le posamična, delna gradbena dovoljenja.
Do šestega bloka TEŠ se je pred tednom opredelil tudi Svet za varstvo okolja RS. Po besedah člana sveta Dušana Pluta je svet presodil, da gre za strateško nacionalno izredno pomemben projekt, celovita razvojna, socialna in okoljska analiza posledic projekta pa ni bila narejena. »Ker gre za tako veliko naložbo, bi morala imeti javnost na razpolago vsaj dva scenarija elektroenergetskega razvoja Slovenije, kjer bi bil drugi brez TEŠ6 in drugega bloka JEK,« je povedal Plut.
Svet je presodil tudi, da strokovne javne razprave o tej temi še ni bilo, zato se pojavlja dvom o dolgoročni okoljski in ekonomski vzdržnosti projekta, še zlasti ker se je investicijska vrednost projekta že podvojila. Svet se je tudi zaradi obveze Slovenije, da do leta 2020 pridobi 25 odstotkov končne porabe energije iz OVE, odločil, da zavrne ta projekt. Po Plutovih besedah svet predlaga izdelavo drugega jedrskega in celotnega energetskega scenarija s prenovo blokov 4 in 5 Termoelektrarne Šoštanj, plinske elektrarne in z večjim poudarkom na rabi OVE, največja možnost pa je smotrna raba energije. Še pred odločanjem o TEŠ6 pa bi morali po Plutovem najprej prenoviti strategijo razvoja Slovenije, na tej podlagi opredeliti nacionalni energetski program ter nato izdelati podnebni zakon in podnebno strategijo. Šele nato bi se odločali o TEŠ6 in o nadaljevanju jedrske opcije v Sloveniji ali pa o drugače zasnovanem energetskem programu.