Okoljske inovacije: Iz enega evra vložka lahko dobimo dvajset evrov

Bruselj – »Manjša poraba virov je edino zagotovilo za ohranitev industrije v Evropi. To še ni v naših genih, v poslovnem svetu pa poudarek z učinkovitosti delovne sile že selijo na učinkovitost rabe virov,« je dejal komisar za okolje Janez Potočnik. Ena najboljših poti so eko inovacije, kjer iz enega evra vložka nastane 20 evrov.

Po seminarju o eko inovacijah je Potočnik posebej za Delo z obžalovanjem dodal, da njegovo mnenje o nujni ozelenitvi gospodarstva kot osnovi za razvoj ni tudi mnenje evropske komisije, pa tudi evropskega parlamenta ne. Boji se, da se bo to poznalo tudi na evropskem proračunu, o čemer še tečejo pogovori. Letos se namreč končuje petletni program spodbujanja eko inovacij, za katerega je bilo na voljo 200 milijonov evrov, podprli pa so že 226 projektov. Vloge zlasti majhnih in srednjih podjetij za pomoč bodo zadnjič odpirali 5. septembra. Kot pravijo v komisiji, pričakujejo 300 prijav, izbrali in sofinancirali pa bodo 45 do 50 projektov.

Devet projektov iz Slovenije

Povprečno je vrednost posameznega projekta (devet jih je tudi iz Slovenije) poldrugi milijon evrov, morajo pa biti s področij recikliranja surovin, trajnostne gradnje, hrane in pijače, vode ali zelenega poslovanja. Kar 79 odstotkov podjetij, ki so dobila denar za polovico stroškov posameznega projekta, ima manj kot 50 zaposlenih. Iz enega vloženega evra je nastalo 20 evrov, povprečno so v vsakem podjetju dve leti po koncu projekta odprli osem novih delovnih mest. Skupaj so projekti prihranili za 833 milijonov evrov okoljskih stroškov, za vložek le 86,3 milijona evrov. Emisije ogljikovega dioksida so zmanjšali za 11,6 milijona ton, porabo surovin za 1,4 milijona ton, odpadkov pa je bilo 609.000 ton manj.

Med predstavljenimi projekti je bila obdelava usnja s titanom namesto z nevarnim kromom. Ta sprememba tehnologije je med drugim prihranila precej stroškov s čiščenjem odpadne vode. Drugi projekt je pretvorba odpadne vode v pitno vodo s keramičnimi filtri, tretji ničelna poraba vode pri proizvajanju ogljikovega dioksida za pivo in druge pijače, četrti pretvorba plastičnih steklenic v preproge za sejme in stadione, po novem pa tudi biorazgradljiv filc iz biopolimerov, ki je namenjen utrjevanju površin, peti pridobivanje redkih kovin in drugega iz baterij in elektronskih naprav, šesti pa barve za tekstil in usnje iz encimov gob.

Slovenija je na lestvici eko inovativnih držav sedma. Ima izobražene raziskovalce, infrastrukturo, tudi inovativna podjetja. Potočnik je prepričan, da denarja ni premalo, le vložen je v projekte, ki ne prinašajo razvoja in delovnih mest.