Plačati za prekuhano vodo? (2)

Je upravičeno zaračunavati vodo, ki jo je treba prekuhavati? Manj varno je 
običajno bolj poceni.

Objavljeno
12. marec 2012 20.47
Borut Tavčar, gospodarstvo, Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Borut Tavčar, gospodarstvo, Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Ljubljana – Nekateri prebivalci so bili naravnost besni, ko so dobili račune za vodo, ki so jo morali prekuhavati. Poleg tega se cene vode v Sloveniji zelo razlikujejo – najvišja za šestkrat presega najnižjo. To po drugi strani kaže na varnost oskrbe: bolj ko je sistem odporen na vse okoliščine, dražji je. Direktor postojnskega Kovoda Edi Šibenik je dejal, da vodo zaračunavajo, če je prekuhana voda uporabna za pitje. Če bi prišlo do kemijskega onesnaženja, pa mora po Šibenkovih besedah upravljavec oziroma občina vsakemu občanu zagotoviti tri litre vode na dan za pitje. Kot je znano, so v postojnski vodi pred časom našli precej organizmov, ki tja ne sodijo.

Mitja Prelovšek z Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU meni, da bi bilo treba plačila za odvajanje in čiščenje komunalnih voda uporabiti za ustrezno čiščenje vode. »Če plačujemo za pitno vodo, potem naj za prekuhavanje poskrbi tisti, ki se mu pitno vodo plačuje. Zanimivo je, da storitev dejansko plačujemo dvakrat, vsaj pri postojnskem primeru: plačaš čiščenje vode v čistilnih napravah v Postojni in Cerknici, nato pa se ta voda (ker očitno ni čista) zopet prečiščuje na črpališčih za pitno vodo.«

V družbi LM Veritas so preverili izdatke gospodinjstev, ki porabijo 16 kubičnih metrov vode na mesec in imajo 20-milimetrski priključek, za oskrbo s pitno vodo v 192 slovenskih občinah. Najvišji mesečni znesek teh izdatkov znaša 32,95 evra, najnižji 4,51 evra, povprečje za vse anketirane občine pa je 14,25 evra. Tako velike razlike so posledica različnih naravnih pogojev. Vodni vir je v eni občini obilen in zadostuje za vso porabo v občini, drugje pa se mora občina oskrbovati iz več manjših virov; nekje je treba načrpano vodo čistiti oziroma filtrirati, drugje je ni treba; ponekod je treba vodo črpati iz velike globine, drugje priteka neposredno iz izvira; ponekod je treba vodo potiskati v vodohrane, drugje se distribuira s pomočjo gravitacije; črpališča vode so nekje zelo oddaljena od porabnikov, drugje pa ne in podobno. Do razlik pa lahko pride tudi zaradi boljše organiziranosti izvajalca, gostejše naselitve, večje porabe vode velikih porabnikov, bolj kakovostnega omrežja in malo interventnih popravil.