Plinska infrastruktura za ladje do leta 2020

Bruselj – Ladijski promet, ki je sicer do okolja bolj prijazen kot tovorni promet na cesti, obsega pa 74 odstotkov trgovine Evropske unije, se mora tudi očistiti. Najbolj priročen za to se zdi, vsaj začasno, utekočinjen zemeljski plin.

To načeloma ne bi smela biti nepremostljiva težava, saj imajo največje ladjarske družbe na svetu evropske lastnike. Hudič pa je seveda v mednarodnem dogovarjanju in različnih interesih. Zelo lahko je ladjarju zamenjati zastavo, EU pa bi rada imela pravično svetovno ureditev, kar bi tudi zaščitilo ladijsko in drugo industrijo. Evropski ladjarji imajo v povprečju novejše ladje, njihovo povprečno starost so znižali z 20 na deset let. EU bi seveda rada ohranila to prednost tudi s svetovnimi pravili, saj ima 40 odstotkov ladjarjev, vendar bo za to treba delati skupaj, ladjarji, pristanišča, države in industrija.

Plin ali čiščenje izpuhov

Prednost je učinkovita raba energije, glavno takšno opremo pa proizvajajo v Evropi. Evropska komisija oziroma generalni direktorat za promet predlaga prehod ladij na uporabo utekočinjenega zemeljskega plina, ki bi zamenjal sedanja težka olja in mazut. Cilj je zlasti zmanjšanje izpustov žveplovega dioksida in saj, kar je bilo na mednarodni ravni dogovorjeno leta 2008, začeti pa bi morali veljati že prihodnje leto. Vendar je nastala velika težava z Rusi, ki bi rok uveljavitve zmanjšanja emisij žveplovega dioksida prestavili na leto 2021, z njimi pa bi potegnilo tudi nekaj držav EU.

V komisiji pravijo, da ne predpisujejo nobenega goriva, le žvepla ne sme biti več kot 0,1 odstotka. To pomeni naprave za čiščenje dimnih plinov ali pa nova goriva. V novi finančni perspektivi bodo za pristanišča, železnice pa tudi energetsko infrastrukturo namenili 26,25 milijarde evrov. Poziv državam, da povedo, koliko denarja bi potrebovale, bo objavljen predvidoma poleti.

Polnilnice, ne terminali

Energetska infrastruktura pomeni tudi polnilnice z utekočinjenim zemeljskim plinom. Vsako pristanišče jo bo moralo imeti do leta 2020. Na vprašanje Dela, ali podpirajo tudi terminale za utekočinjen zemeljski plin, na generalnem direktoratu za promet odgovarjajo, da se s to tematiko ne ukvarjajo, čeprav poznajo težave s terminali v severnem Jadranu. Zgolj za polnjenje ladijskih rezervoarjev so terminali preveč. Komisar za okolje Janez Potočnik je povedal, da nasprotuje postavitvi terminalov, če je to v škodo okolju.

V komisiji opozarjajo, da se kljub mednarodni odločitvi leta 2008 do konca 2012 ni nič zgodilo. Veliko je bilo namreč upov, da se bodo kot v nekaterih drugih primerih zgodile ZDA in leta 2015 ne bo nobenih sprememb. Časa tako ni veliko, zato bo mazut in težko olje zdaj najprej zamenjal dizel, tako vsaj predvidevajo. Ladij na plin je le 30 ali 40, čeprav ne spuščajo v zrak le manj žveplovega dioksida, temveč tudi manj ogljikovega dioksida, dušikovih oksidov in delcev oziroma saj. Zanimanje zanje je večje na Baltiku in v Sredozemskem morju. Tehnologije čiščenja dimnih plinov ladij bodo bolj dosegljive v letu ali dveh.

Okoljevarstveniki opozarjajo, da bi se morala EU dotakniti tudi dušikovih oksidov, saj je ladijski promet drugi najhitreje rastoči vir. Če se ga ne bodo lotili, bodo izpusti ladij večji kot izpusti vseh avtomobilov in termoelektrarn. Poleg tega bi bilo treba sprejeti zakonodajo o razgradnji ladij in tudi o tem, kaj z ladjami, ki so v takšnih ali drugačnih težavah in jih zadržijo v pristaniščih.

Umazan Rokavski preliv

V Evropski uniji in iz nje gre 74 odstotkov izdelkov, pridelkov in surovin po morju, celo znotraj Evropske unije se 37 odstotkov blaga znajde tudi na ladjah. Do leta 2030 naj bi se po pričakovanjih ladijski promet povečal še za polovico, kar pomeni 15 odstotkov več delovnih mest (zdaj jih je 2,5 milijona), na morje pa bodo že prihodnje leto prišle ladje, ki bodo imele prostor za 18.000 kontejnerjev, kar pomeni neprekinjeno vrsto tovornjakov od Pariza do Rotterdama.

Evropa ima tri pristanišča, ki so na seznamu 15 največjih na svetu. Rotterdam je 11., Hamburg 14., Antwerpen pa 15. Od 3,6 milijarde ton blaga, pretovorjenega v evropskih pristaniščih leta 2010, levji delež zavzemajo pristanišča v Severnem morju. Pravijo, da je zaradi številnih ladij, ki plujejo skozi Rokavski preliv, zrak onesnažen v vseh državah ob njem, tudi v Belgiji. Še večje skrbi povzroča taljenje ledu okrog Arktike, kar lahko pomeni še več ladij. Če te za gorivo uporabljajo mazut, izpuščajo v zrak velike količine saj, ki se usedajo na led in sneg, to ga potemni, posledica pa je še hitrejše topljenje. Potočnik je dodal, da je treba razumeti, da se onesnaževanje seli. Zato so pri prizadevanjih za čist zrak pomembni vsi.

Pomagalo bi tudi satelitsko sledenje ladjam, če bi jim to predpisali. V komisiji pravijo, da bi bilo to dobro za trgovino (vedeli bi, kako daleč je ladja od cilja), varnost (hitreje bi lahko ukrepali v primeru piratskih napadov) in zanesljivost. Ladje pa bi po sistemu med drugim lahko prijavile nezakonito ribarjenje ali pa razlitja nafte. Te so ena najhujših nesreč na morju, ki bi jih lahko preprečili z uporabo plina, saj ta izhlapi. Poleg tega je vprašanje varnosti dobav, saj je 97 odstotkov prometa v EU odvisnega od nafte, njene zaloge pa niso neomejene.