Pokrovčki steklenic v zabojnik za embalažo

Ljubljana – Med novoletnimi prazniki se poveča poraba ustekleničenih pijač. Tako se poveča tudi količina odpadne steklene embalaže. Marsikdo pa le ne ve, da v zabojnik za steklo spadajo poleg steklenic še stekleni kozarci od marmelade in vložene zelenjave. Leta 2008 se je v Sloveniji nabralo za 31.373 ton odpadnega embalažnega stekla. Od tega je bilo 75 odstotkov recikliranega. Za primerjavo: leta 2004 ga je bilo manj (26.228 ton) in tudi manj ga je bilo recikliranega (malo manj kot 20 odstotkov). Predelava embalažnega stekla se je torej povečala, vendar so se povečale tudi količine odpadnega stekla.

Pri proizvodnji stekla porabijo za pridobivanje in prevoz surovin veliko energije. Poleg tega so za taljenje in čiščenje rude potrebne zelo visoke temperature, zaradi česar porabijo veliko fosilnih goriv. Ta povzročajo izpuste ogljikovega dioksida, ki je toplogredni plin.

Zakaj je sploh pomembno recikliranje stekla?

Pri proizvodnji recikliranega stekla pa so potrebne nižje temperature, zato je energetska poraba manjša, manjši pa so tudi izpusti ogljikovega dioksida. Z recikliranjem stekla zmanjšamo potrebe po naravnih surovinah.

Z vsako tono recikliranega stekla prihranimo 1,2 tone naravnih surovin. Dobra novica je tudi, da se steklo lahko reciklira neštetokrat, ne da bi se njegove lastnosti med postopkom reciklaže poslabšale.

Kaj ne spada 
v zabojnik za steklo?

V zabojnik za steklo ne spadajo pokrovčki ter zamaški steklenic in kozarcev za vlaganje, saj so iz drugih materialov. Zato jih odvržemo v zabojnik za embalažo. Etiket ni treba odstranjevati, saj jih izločijo med postopkom reciklaže.

Med steklo prav tako ne spada keramična ali porcelanasta posoda, saj je iz drugih materialov in bi motila recikliranje. Velikokrat se med steklom znajdejo tudi sijalke, ki so nevarni odpadek in jih je treba odnesti v zbirni ali trgovski center, kjer imajo posebej za sijalke nameščene zabojnike.

Čeprav je zabojnik za steklo, vanj ne smemo odlagati drugih vrst stekla, na primer okensko ali laboratorijsko steklo, saj je njihova kemijska sestava drugačna in bi motila predelavo embalažnega stekla.

Še nasvet: v zabojnik za steklo naj se odvrže samo popolnoma izpraznjena in iztočena steklena embalaža. S tem se med drugim izognemo neprijetnim vonjavam iz zabojnika.