Poleg domačih rastlin so pognale še tuje

Ljubljana – Po Evropi se v naravi pojavlja skoraj 6000 tujerodnih rastlin. Več kot polovica se jih je v naravi že ustalila. Popolnega seznama tujerodnih vrst v Sloveniji še nimamo, vsaj občasno pa se jih v naravi pojavlja 750. Najmanj 330 se jih je tudi pri nas že udomačilo. Posledice so lahko hude za domorodne vrste in za ljudi.

To pomeni, da kar desetino slovenske flore predstavljajo pribežnice iz tujih krajev. Nekaterih resnično ni težko opaziti, saj največkrat tvorijo goste sestoje, ki so še posebno v času cvetenja zelo opazni. Ti preprečijo dostop svetlobe za vse druge vrste, tako rastlin kot živali. Tako ena vrsta zamenja številne domorodne. Posebna težava so tujerodne rastline, ki so ozko sorodne domorodnim vrstam, saj se z njimi lahko križajo. Kot pravi Jana Kus Veenvliet z zavoda Symbiosis, to popolnoma spremeni njihovo dedno zasnovo, posledice pa so za domorodno vrsto nepopravljive.

Poleg škode za naravo nekatere invazivke povzročajo neposredno škodo ljudem. Nekatere vrste so strupene, druge povzročajo alergije. Tudi mnogi pleveli so tujerodne vrste. V vrtovih nam nalagajo veliko dodatnega dela, v kmetijstvu pa lahko bistveno zmanjšujejo pridelek. Domorodne vrste so del biotske raznovrstnosti in so nezamenljivo bogastvo, hkrati pa ohranjajo naravno ravnovesje. Kjer se je to zaradi vdora tujerodnih vrst porušilo, občutimo posledice tudi ljudje. Razraščanje tujerodnih rastlin na rečnih brežinah nam tako marsikje že otežuje dostop do vodotokov, vpliva pa tudi na stabilnost brežin in povečuje nevarnost poplav.

Številne tujerodne vrste so ubežnice z vrtov. Prav vsi pa lahko prispevamo k temu, da vrtovi ne bodo več nevarnost za naravo. Glavni načini širjenja rastlin v naravo so namreč pobeg z vrtov, odlaganje delov rastlin v naravo, sajenje rastlin v naravnem okolju in širjenje vzdolž prometnic ali vodotokov. Med pobeglimi vrtnimi invazivkami so med drugimi japonski dresnik (Fallopia japonica), japonsko kosteničevje (Lonicera japonica), Davidova budleja (Buddleja davidii), deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), oljna bučka (Echinocystis lobata), amorfa (Amorpha fruticosa), topinambur (Helianthus tuberosus), veliki pajesen (Ailanthus altissima), japonska medvejka (Spiraea japonica) in žlezava nedotika (Impatiens glandulifera).

Nad orjaški dežen maja

Ozaveščanju pa tudi odstranjevanju invazivnih tujerodnih rastlin je namenjen projekt Tujerodne vrste – naša skrb, moja odgovornost (Thuja 2), katerega vodja je Jana Kus Veenvliet, s 86.428 švicarskimi franki pa ga je podprla Švica. To je kar 90 odstotkov vrednosti projekta, v katerem bodo na začetku maja v Ljubljani začeli akcijo odstranjevanja orjaškega dežena.

V letih 2008 in 2009 je potekal prvi projekt Thuja, z naslovom Invazivne tujerodne vrste – prezrta grožnja. Ta mesec pa so začeli izvajati projekt Tujerodne vrste – naša skrb, moja odgovornost (Thuja 2). »Med projektom se bo zvrstilo več ozaveščevalnih akcij, s katerimi želimo opozoriti na razsežnost problema tujerodnih vrst in ljudi spodbuditi k odgovornejšemu ravnanju. Izvedli bomo aktivnosti za ozaveščanje prodajalcev in kupcev hišnih živali in opozarjali na nekatere tujerodne vrste, katerih širjenje v naravno okolje še lahko zaustavimo. V sklopu te akcije bo maja 2012 v Ljubljani potekalo odstranjevanje orjaškega dežena. Z izobraževanjem učiteljev in zasnovo naravoslovnih dni o tujerodnih vrstah bomo zagotovili vključitev te tematike v osnovnošolske programe, po šolah pa bo potovala razstava o tujerodnih vrstah. Del projekta bo posvečen vzpostavitvi in prvi izvedbi monitoringa tujerodnih rastlin po vsej Sloveniji, ob koncu pa bomo pripravili še simpozij,« napoveduje Jana Kus Veenvliet.

Zakaj orjaški dežen

Največje tveganje za zdravje nastane pri odstranjevanju orjaškega dežena (Heracleum mantegazzianum). To je velika kobulnica, ki izvira iz zahodnega Kavkaza. V Evropo so ga prinesli že v 19. stoletju. Gojili so ga predvsem v botaničnih vrtovih in na velikih posestvih, vendar je marsikje prestopil meje vrtov in se začel širiti v okolici. Zaradi strupenega rastlinskega soka, ki povzroča na koži alergije, je orjaški dežen zelo nevaren za ljudi. Poleg tega lahko preraste obsežne površine, na katerih zaradi velikih listov s senčenjem spodnjih plasti onemogoči rast domorodnih rastlin. V Evropi in svetu velja za eno najhujših invazivnih rastlin. V Sloveniji mu doslej nismo posvečali veliko pozornosti, čeprav smo vedeli, da je že pred nekaj leti prestopil meje ljubljanskega Botaničnega vrta, v katerem je kot zanimivost že dolgo na ogled.

Orjaški dežen se je začel širiti vzdolž železniške proge, ki poteka za botaničnim vrtom, in na brežinah Gruberjevega prekopa. Ker rastline za celoten razvoj do cvetenja potrebujejo od tri do pet let, se je število cvetočih rastlin v zadnjih letih zelo povečalo, s tem pa tudi hitrost širjenja. Ker orjaški dežen resno ogroža zdravje ljudi, še posebno v gosto naseljenem urbanem okolju nikakor ni zaželen. Zato so junija 2011 izvedli prvo akcijo njegovega odstranjevanja v Ljubljani. Akcija je bila popolnoma prostovoljska, v njej pa so združili moči Društvo študentov biologije, Botanično društvo Slovenije in Zavod Symbiosis. Rastline so odstranili v Botaničnem vrtu (razen ene), ob železniški progi za njim in ob Biotehniškem centru. Letos čaka še akcija na desnem bregu Gruberjevega prekopa, kjer je prav tako vsaj še eno žarišče.

Nujna je prava oprema

Rastlinski sok orjaškega dežena vsebuje snovi, ki na koži, ko je izpostavljena soncu, povzroči burno alergijsko reakcijo (fotodermatitis). Koža pordi, začne srbeti, v dveh dneh se razvijejo mehurji, za njimi pa ostanejo več let opazne škrlatne brazgotine. Če rastlinski sok zaide v oči, povzroči začasno ali trajno slepoto. Nevaren rastlinski sok je v vseh delih rastline in lahko pride na našo kožo takoj, ko se dotaknemo rastline, še posebno če prelomimo steblo ali liste.

Če rastlino kljub vsemu želite imeti na vrtu, velja priporočilo, da je treba preprečiti razširjanje zrelih semen tako, da ob koncu cvetenja in preden seme dozori (v začetku julija), odrežete socvetje. Če želite rastlino odstraniti, je tudi zdaj čas za izkop vseh rastlin (tudi tistih, ki so razvile le manjše liste in še ne cvetijo) vsaj z delom korenike. Če koreniko presekate približno deset centimetrov pod zemljo, rastlina ne bo ponovno pognala. Košnja ni ustrezen način odstranjevanja, saj le nekoliko upočasni rast, rastline pa v manj kot tednu dni ponovno poženejo. Glede na strupenost rastline se morate pri kakršnih koli poskusih odstranjevanja ustrezno zaščititi, tako da koža in oči niso izpostavljene rastlinskemu soku. Ko se rastlina prelomi, lahko njen sok škropi tudi pol metra daleč. Zaščitna oprema mora zato vsebovati škornje ali visoke usnjene pohodne čevlje, nepremočljive hlače (preizkušeno niti gosto tkane hlače niso dovolj), nepremočljivo vetrovko, prozoren ščitnik za obraz, gumijaste rokavice za gospodinjstvo (debelejše, ki se ne bodo strgale).

Če odstranjujete večje rastline, strokovnjaki priporočajo, da najprej z razdalje s škarjami z dolgim ročajem odrežete liste in steblo, nato pa z lopato ali motiko z ravnim robom izkopljete še koreniko. Po končanem odstranjevanju morate previdno ravnati z vsemi oblekami in orodjem, ki so bili v stiku z rastlinskim sokom. Vse morate oprati z obilico tekoče vode, rokavice pa zavrzite. Po končanem delu se čim prej oprhajte, pred tem pa ne nosite kratkih rokavov in kratkih hlač in se ne izpostavljajte soncu.

Za prijaznejše vrtnarjenje

1. Preden na vrtu posadite novo rastlinsko vrsto, se pozanimajte in preverite na spletu, ali ni morda invazivna.

2. Na vrtu ne gojite rastlin, o katerih je znano, da so pri nas invazivne. Namesto teh posadite podobne vrste, ki ne ogrožajo narave.

3. Preverite, ali na vašem vrtu že uspevajo invazivne rastline, in jih primerno odstranite.

4. Če invazivnih rastlin ne želite odstraniti, preprečite njihovo semenenje ali plodenje, saj jih lahko v naravo raznesejo živali.

5. Plevel in ostanke rastlin z vrta vedno odlagajte na kompost na vrtu, ne v naravo.

6. Nikoli ne sejte mešanic semen, saj so v njih pogosto tudi invazivne vrste.

7. Ne nabirajte rastlin vzdolž prometnic, saj je med njimi veliko invazivnih vrst, katerih semena bi tako razširili.

8. Ko načrtujete spremembe na vrtu, prosite svetovalca v vrtnem centru, da vam priporoči primerne domorodne rastline.

9. Opazujte svojo okolico. Če opazite, da se nekatere rastline širijo zunaj vrtov, jih čim prej izpulite skupaj s koreninami.

10. O ubežnicah z vrtov poučite tudi svoje prijatelje in sosede in jim ne dajajte semen invazivnih vrst.