Tiskane izdaje
Ljubljana - Planet se segreva, ledeniki se topijo, gladina morja narašča, neurja so močnejša, suše in poplave bolj katastrofalne. Še huje bo, medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) pa je danes objavil poročilo, da od leta 1950 kar 95 odstotkov krivde za globalno segrevanje nosi človeštvo. A v ladjedelnicah pospešeno gradijo ladje za plovbo po arktičnem morju, na severu pa se veselijo domnevno velikih zalog nafte in plina.
Države se bodo o zmanjševanju emisij dogovorile leta 2015, malce ukrepale pa šele leta 2020. Slovenija je ena od peščice držav v EU, ki še nima strategije prilagajanja na podnebne spremembe s hujšimi sušami in poplavami.
Glavno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki ga je potrdilo 110 vlad, pravi, da je svetovni dogovor o zmanjševanju emisij leta 2015 nujen. Treba pa bo še dodatno ukrepati, zlasti omejevati emisije črnega ogljika.
Za hujše vremenske pojave je kriv človek
Znanstveniki so od 95- do 100-odstotno prepričani, da je za segrevanje planeta kriv človek. Od leta 1901 do 2012 se je svet segrel za 0,89 stopinje Celzija, zadnja tri desetletja pa so bila toplejša kot vsa druga desetletja od leta 1850. Na severni polobli je bilo obdobje od leta 1983 do 2012 zelo verjetno najtoplejše v 1400 letih. Temperature se bodo na svetovni ravni do konca stoletja zvišale še za 0,3 do 4,8 stopinje, morska gladina pa se utegne zvišati za 26 do 82 centimetrov, odvisno od tega, ali bo človeštvo ukrepalo ali ne.
»Svetovni dogovor o zmanjševanju emisij do leta 2015 je nujen, podprt pa mora biti še s prostovoljnimi pobudami, denimo zmanjševanjem emisij kratkoživih onesnaževal, kot je črni ogljik oziroma saje. Izkušnje celostnega zelenega gospodarstva kažejo, da so koristi ukrepanja proti podnebnim spremembam velike, od izboljšanja javnega zdravja in prehranske varnosti do novih delovnih mest,« je dejal izvršni direktor UNEP Achim Steiner.
Zgornja plast oceanov se je segrela, zato se voda razteza, morja postajajo čedalje bolj kisla, v prehranskih verigah morskih organizmov nastajajo spremembe; količina vode se povečuje tudi s taljenjem ledenikov, hkrati pa toplejša morja in atmosfera pomenijo neurja z več energije. »Škoda se povečuje. Na svetu je precej več ljudi, bistveno več infrastrukture kot nekoč, poseljena pa so tudi območja, ki prej niso bila,« pravi Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje. Dodaja, da bo z nadaljnjim segrevanjem več padavin v tropskem pasu in na obeh polih, Evropa pa bo dobila manj vode.
Vse to zadeva tudi Slovenijo, saj ne pridelamo dovolj hrane, z vodnimi težavami, podnebnimi begunci, politično nestabilnostjo in konflikti pa se bodo stvari le še poslabšale.
Slovenija se segreva hitreje
Klemen Vrtačnik iz Arsa je povedal, da se je Slovenija v 51 letih segrela za 1,7 stopinj Celzija, kar je več od svetovnega povprečja. »Na desetletje se je Slovenija segrela za 0,34 stopinje. To lahko pričakujemo tudi v prihodnosti,« je dejal Vrtačnik in dodal, da se je najbolj segrela vzhodna Slovenija. Povprečne temperaturne razmere, ki so prej veljale za 500 metrov nadmorske višine, zdaj veljajo za nadmorske višine med 600 in 800 metri.
V Arsu so pripravili poročilo Podnebna spremenljivost Slovenije od 1961 do 2011. Na vprašanje Dela, kako komentirajo odzivanje Slovenije na sporočila znanstvenikov pa tudi to, da država dobiva opomine evropske komisije zaradi nesprejetja zakonodaje o industrijskih emisijah in državnih merilih za sistem trgovanja z emisijami, je Tanja Cegnar odgovorila, da je njihovo poročilo bistvena podlaga za slovensko strategijo prilagajanja na podnebne spremembe.
»Edini logični odziv na tako jasna opozorila je takojšnje ukrepanje. Na žalost so danes tisti, ki ukrepajo proti podnebnih spremembam, pridržani v priporu v Rusiji, medtem pa tiste najodgovornejše – industrija fosilnih goriv – ščitijo vlade po vsem svetu,« opozarja Nina Štros, vodja Greenpeacea v Sloveniji. Dodaja, da »bo branje poročila IPCC presenetilo marsikaterega slovenskega politika, med katerimi prevladuje občutek, da bodo podnebne spremembe izginile same od sebe«.
»Slovenija se tako in tako ukvarja z drugimi prednostnimi nalogami, le občasno nas zmotijo tarnanja ljudi, ki so jim poplave, neurja in suše vzele še tisto malo, kar so imeli. Vsi so že pozabili, da smo avgusta letos izmerili po Sloveniji najvišje temperature, odkar sploh obstajajo meteorološke meritve, in da smo pri tem spet imeli eno najhujših suš do zdaj. A ostaja nam le malo časa, da se izognemo neobvladljivemu, in še manj, da obvladamo neizogibno,« pa je iz Stockholma povedala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
