Potrebujemo številke, ne pridevnikov

Ljubljana – »Ne moremo biti proti vsem energetskim projektom, treba je narediti načrt, ki se izide, poleg tega mora biti trajnosten in čim bolj poceni,« je povedal glavni znanstveni svetovalec britanskega ministrstva za energetiko David JC MacKay.

»Danes začenjamo javno razpravo o slovenski energetski prihodnosti do leta 2050, ki bo opredeljena v nacionalnem energetskem konceptu do leta 2050,« je obisk Davida MacKaya v okviru projekta krepitve energetske pismenosti EN-LITE umestil generalni direktor direktorata za energijo Danijel Levičar. Dodal je, da Slovenija na leto porabi 60 teravatnih ur energije na leto, od tega je petina elektrike. Uvozimo več kot polovico energentov, predvsem nafte, pogonska goriva namreč pomenijo kar 40 odstotkov končne porabe energije, za to pa na leto porabimo dve milijardi evrov.

Navedel je še nekaj vprašanj, med njimi tudi to, kako nadomestiti sedanje vire energije, ko bo jedrska elektrarna leta 2043 ustavljena, lignita pa bo zmanjkalo le nekaj let pozneje, kakšen je dosežek obnovljivih virov energije ter kako zmanjšati emisije za 80 odstotkov, pri tem pa ohraniti konkurenčne cene energije. »Prenehati bo treba prakso izsiljenih odločitev in zlorabe podpornih shem,« je dejal Levičar.

MacKay poudarja, da se je treba pogovarjati s številkami – ne z milijoni, milijardami in bilijoni, temveč enotami, ki si jih lahko predstavlja vsakdo in ki so izračunane na osebo. Nekaj je jasno: porabo fosilnih goriv je treba zmanjšati, saj jih bo nekoč zmanjkalo, poleg tega povzročajo podnebne spremembe, njihova dobava pa tudi ni popolnoma varna. MacKay je izračunal, da oseba na dan v Veliki Britaniji porabi 125 kilovatnih ur (vključen je avtomobil, ogrevanje hiše in poraba elektrike). Podobno je v Sloveniji. Na osebo pride v Veliki Britaniji 4000 kvadratnih metrov površine (v Sloveniji 8000).

Večina evropskih držav porabi 0,1 vata energije na kvadratni meter površine. »To določa, kaj lahko naredimo,« pravi MacKay. »Če bi celo Veliko Britanijo pokrili z nasadi energetskih rastlin, porabe energije ne bi pokrili. Vetrnice proizvajajo 2,5 vata na kvadratni meter, to pomeni, da bi z njimi morali pokriti skoraj pol države. Sončne elektrarne proizvedejo pet vatov elektrike na kvadratni meter, vendar ne v Veliki Britaniji. Po drugi strani jedrska elektrarna proizvede tisoč vatov na kvadratni meter, vendar pri tej tehnologiji poraba prostora ne sme biti edino merilo,« pravi MacKay.

MacKay poudarja energetsko učinkovitost. »Obrneš termostat, to sem naredil, deluje!« pravi. Priporoča spremljanje števcev energije, izboljšanje učinkovitosti dobave s toplotnimi črpalkami in izolacijo stavb. To so poceni rešitve, veliko pa je precej dragih. »Razmišljajte o več možnostih in pri tem o znižanju cen energije,« priporoča MacKay. Ker bo njegova knjiga Trajnostna energija – brez razgretega ozračja kmalu izšla tudi v slovenščini, Levičar meni, da ni več izgovora, da »se dva milijona slovenskih energetikov vključi v razpravo«.