Poznavanje pravilnega ločevanja odpadkov

Ljubljana – V okviru evropskega projekta LIFE Ločujmo odpadke je družba Slopak izvedla že tretjo javnomnenjsko raziskavo o ločevanju odpadkov. Največ anketirancev se je zmotilo pri odločanju, v kateri zabojnik spadajo iztrebki domačih ljubljenčkov, ki niso biološki odpadki, temveč preostanek odpadkov.

Namen ankete je raziskati odnos prebivalcev Slovenije do ločevanja odpadkov ter ugotoviti dejansko vedenje pri ločevanju odpadkov in katerih načinov za zbiranje in oddajo odpadkov se prebivalci najbolj poslužujejo.

Odpadne baterije

Raziskava je pokazala, da prebivalci Slovenije poznamo različne možnosti za odlaganje odpadnih baterij. Tako kot v prejšnjih dveh raziskavah največ anketirancev pomisli na možnost odlaganja v trgovinah, kjer baterije prodajajo in imajo zanje postavljene zabojnike. Med pogoste odgovore spadajo še zbirni centri komunalnih podjetij, zbiralne akcije za nevarne odpadke in zbiranje baterij v šolah in vrtcih. Spodbuden je podatek, da le šest odstotkov anketirancev ne ve, kam bi lahko odložili odpadne baterije. Opazimo lahko trend večjega poznavanja odlaganja odpadnih baterij, saj je delež nepoznavanja možnosti skozi tri raziskave vsako leto manjši.

Izrabljene gume

Za odpadne gume velja praksa, da zanje poskrbijo večinoma moški. Skoraj polovica jih pusti pri vulkanizerju ob menjavi, slaba tretjina jih odpelje v zbirni center. Glede na prejšnji dve raziskavi se je povečal delež tistih, ki za odpadne gume poskrbijo pri odvozu kosovnih odpadkov. Tako kot lahko opazimo pri poznavanju odlaganja odpadnih baterij, pa je tudi pri izrabljenih gumah vsako leto manj tistih, ki ne vedo, kam z njimi.

Znanje za pravilno ločevanje

Družba Slopak je v anketi raziskovala tudi poznavanje pravilnega ločevanja posameznih vrst odpadkov. Med tipi odpadkov, o katerih so anketiranci morali povedati, v kateri zabojnik spadajo, so najpogosteje pravilno odgovorili glede odlaganja zelenjavnih in sadnih odpadkov. Kar 94 odstotkov jih je brez oklevanja umestilo med biološke odpadke. Velik delež pravilnih odgovorov se je izkazal tudi pri zdravilih s pretečenim rokom uporabe (83 odstotkov) ter pri odsluženih mobilnih aparatih (82 odstotkov). Obe vrsti odpadkov ne spadata v ponujene tri vrste zabojnikov, ampak jih moramo oddati posebej. Lahko jih odnesemo v zbirni center ali pa odložimo na posebej za to namenjenih mestih (npr. zdravila v lekarni, mobilni aparat pa v trgovinah, kjer jih prodajajo).

Najmanj pravilnih odgovorov lahko zasledimo pri iztrebkih domačih živali, ki jih je večina anketirancev napačno uvrstila med biološke odpadke. Iztrebki domačih živali spadajo med mešane odpadke, v črni zabojnik. Velik delež napačnih odgovorov je bil tudi pri polomljenih otroških plastičnih igračah, ki jih je več kot polovica anketirancev napačno uvrstila med embalažo. Pravilno jih odložimo tako, da jih odnesemo v zbirni center ali oddamo med kosovne odpadke. Pogosta dilema in s tem povezan velik delež nepravilnih odgovorov je tudi pri papirnatih robčkih oziroma kuhinjskih brisačah, ki bi jih dobra tretjina anketirancev odvrgla med papir, slaba tretjina pa v nobenega od ponujenih zabojnikov. Papirnate brisačke pravilno odvržemo v zabojnik za biološke odpadke.

Če sklenemo rezultate raziskave, lahko ugotovimo, da se ozaveščenost glede možnosti oddaje odpadkov izboljšuje. Kljub temu pa ostaja še prostor za izboljšave. Ne samo na področju odpadne embalaže, temveč tudi pri ločenem zbiranju nevarnih in drugih odpadkov.