Tiskane izdaje
Slovenija je kot članica Svetovne zdravstvene organizacije sprejela resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike, katere osnovni namen je zaščita zdravja prebivalcev ter zmanjšanje obsega bolezni, povezanih s hrano in nezdravim načinom prehranjevanja. Strateški cilji omenjene prehranske resolucije se zato nanašajo predvsem na zagotovitev varne hrane vzdolž celotne živilske verige, na ohranitev in krepitev zdravih prehranjevalnih navad prebivalcev ter na zagotovitev zadostne oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano - s povečanjem samooskrbe.
Imamo tudi resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva, v kateri je zapisano, da postaja zagotavljanje nacionalne in globalne prehranske varnosti prednostna naloga razvoja. Ob pričakovanih težavah pri oskrbi s hrano v svetovnem merilu, je postalo pomembno vprašanje lokalne in regionalne samooskrbe.
Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Pokritost med domačo proizvodnjo in potrošnjo je precej višja pri živalskih proizvodih (meso z izjemo svinjine, mleko) kot pri rastlinskih.
Stopnja samooskrbe se je lani ob spremenjenih razmerah na domačem trgu (rast povpraševanja po lokalno pridelanem) in spodbudah pri večini proizvodov v primerjavi z letom prej nekoliko izboljšala. Še vedno pa smo pri žitih na 69 odstotkih lastnih potreb, pri zelenjavi na skromnih 37 odstotkih, pri mesu skupno na 85 odstotkih.
Zdravo domače
Zadostna lokalna pridelava, predelava in poraba hrane je pomembna ne le zaradi zagotavljanja državne varnosti v času ekonomskih kriz in zmanjšanja odvisnosti od zunanje trgovine z vsemi posledicami (negotova oskrba, nihanja cen), ampak tudi zaradi urejenosti in obdelanosti podeželja, ohranjanja delovnih mest, zmanjšanja revščine in družbene neenakosti ter varovanja okolja. Dolgi transporti živil prispevajo k povečani porabi fosilnih goriv, hrupu in onesnaženju zraka, povečani uporabi embalaže in dodajanju umetnih barvil ter konzervansov živilom.
Lokalno pridelana hrana je bolj sveža, bolj zdrava, še zlasti, če je pridelana z manjšo in nadzorovano porabo kemije (integrirana pridelava) ali sploh brez nje, na ekološki način. Zato je smiselno spodbujati lokalno okolje, da se samooskrbuje in s tem poveča kvaliteto življenja vseh vključenih v ta proces. Dodatna spodbuda temu je lahko tudi uvajanje teh pridelkov ali izdelkov v vsakdanjo rabo v okviru sistema javnega naročanja za porabnike v javnih ustanovah (vrtci, šole, zdravstvene ustanove, domovi starostnikov ipd.).
"V Sloveniji predstavljajo kmetijski, šolski in zdravstveni sektor vzorčni primer, kako lahko s sodelovanjem v različnih projektih, povezovanjem in spodbujanjem različnih deležnikov prispevamo k oskrbi šolskega sistema z lokalnimi viri hrane v skrbi za zdravje otrok in mladostnikov," ob dnevu hrane ugotavljajo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). Po podatkih IVZ trenutno nekoliko več kot polovici osnovnih šol uspeva vsaj delno vključevati živila iz lokalne pridelave in tako prispevati h kakovosti ponudbe šolske prehrane ter vračanju javnih finančnih virov v lokalno kmetijstvo in gospodarstvo.
Spodbujanju tega sodelovanja je namenjena tudi odločitev vlade, ki je pretekli teden za svojo sprejela pobudo Čebelarske zveze Slovenije in je vsak tretji petek v novembru razglasila za dan slovenske hrane. Z njim naj bi izkazali podporo domačim pridelovalcem in predelovalcem ter spodbudili zavedanje in ripadnost javnosti domači hrani.
