Preiskava zlorab trga Geoplina odpira vrsto vprašanj

Plinski trgovci: Konkurenca je prek države lastniško povezana.

Objavljeno
15. junij 2014 21.45
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo

Ljubljana – Agencija za varstvo konkurence do 1. avgusta zbira mnenja kupcev in konkurentov Geoplina o tem, ali so njegove zaveze za odpravo možnosti zlorab prevladujočega položaja pri dobavi zemeljskega plina industrijskim uporabnikom dovolj dobre.

Predsednik uprave Gen-I Robert Golob pravi, da niso zadovoljni z zavezami, ki jih je Geoplin dal Agenciji za varstvo konkurence (AVK) za odpravo možnosti zlorab prevladujočega položaja pri dobavi zemeljskega plina industrijskim uporabnikom.

Glavni očitki namreč zadevajo Geoplinove dolgoročne pogodbe, s katerimi naj bi zavezoval podjetja še leta po njihovem izteku. Podjetja so v krizi zmanjšala porabo plina, v pogodbah pa so določene kazni in odškodnine zaradi neporabljenga plina.

Sodeč po zavezah, naj Geoplin ne bi spreminjal obstoječih pogodb. Golob pravi, naj Geoplin pove, kaj bo z 10-letnimi pogodbami, ki so jih sklenili leta 2007 ali 2008, v času, ko se je zdelo, da bo gospodarska rast velika. Meni še, da bi moral Geoplin odpisati vse terjatve do podjetij za neprevzet in neporabljen plin v preteklih letih, v zavezah je namreč le leto 2014.

V Geoplinu zavez in postopka AVK ne želijo komentirati, saj naj to ne bi bilo skladno s poslovno etiko. Sporočili so le, da so vseskozi upoštevali predpise in da položaja na trgu niso zlorabljali. Neuradno pa je slišati, da Golobu svetujejo, naj se raje kot z advokaturo kupcev ukvarja z njihovim pridobivanjem, saj jih izgublja. Tu pa trčijo na nov očitek o njihovem delovanju, saj naj bi stare pogodbe namreč pokrivale prenizke oziroma dampinške cene za nove kupce. Nove pogodbe po zavezah Geoplina naj ne bi bile veljavne več kot tri leta, vendar je tudi to trg, ki ga je povzročil vstop Gen-I v trgovanje s plinom, že uredil sam od sebe. Pogodbe so namreč čedalje krajše, trgovanje pa poteka tudi že na dnevni ravni.

AVK je uvedla postopek zoper Geoplin za leti 2011 in 2012, ko so bile cene plina v Sloveniji druge najvišje v Evropski uniji. To je omogočilo vstop novega trgovca, zaradi njega pa so cene zelo hitro padle. Zanimivo je, da so se dobički skupine Geoplin (v lasti ima tudi Plinovode) v teh letih zmanjšali v primerjavi z obdobjem prej. Leta 2009 je imela skupina 28,3 milijona evrov dobička, leta 2010 še 24,8 milijona, v spornih letih 2011 in 2012 pa 18,8 in 15,5 milijona evrov. Kot neuradno pravijo danes, na slovenskem trgu dobičkov skoraj ni več, saj po novem menda nastajajo na tujih trgih, marže pa so pri nas znižane do tal.

Dobički in lastniki

Dobički pa so seveda zelo zanimivi za lastnike. Država prek Soda na skoraj vseh skupščinah energetskih podjetij zahteva razdelitev dobičkov med lastnike, glavna lastnica energetike pa je ravno država. V Geoplinu je država 39-odstotna lastnica, z družbami v njeni večinski ali vsaj delni lasti pa seže prek 50 odstotkov. Tudi del dobičkov Geoplina je šlo na račune države pa tudi, med drugimi lastniki, Petrola.

V Petrolu je država največji posamični lastnik, drugi, z zgolj dobrimi šestimi odstotki, je državna NLB. Naftna družba je pred časom zaokrožila ponudbo energentov še z zemeljskim plinom, že prej je začela prodajati elektriko. Sinergijo vseh dejavnosti Petrol vidi zgolj znotraj skupine, tudi na način, da nakup kurilnega olja ali plina prinese popust pri elektriki ali obratno. To je sicer po mnenju nekaterih poznavalcev tudi vredno pozornosti varuhov konkurence. Geoplin in Gen-I, ki je v polovični lasti Petrola, pa, nasprotno, delujeta zgolj kot kapitalski naložbi. Vse tri družbe prodajajo tudi ali zgolj zemeljski plin in so torej konkurentke na trgu. Tako se tudi obnašajo.

Ključ je Petrol

»Na trgu imajo monopol. Geoplin še vedno izsiljuje podjetja. Poljska je takemu podjetju denimo naložila, da v šestih mesecih razdre vse dolgoročne pogodbe za dobavo plina ter brez odškodnin zase in kazni za kupce sklene nove. Pri nas pravijo, da se ne da nič narediti, da je tako, kot pač je. To je veliko sprenevedanje. Le nadzorni svet v Petrolu bi bilo treba zamenjati, da se predsednik uprave Tomaž Berločnik ne bi več počutil tako varnega, pa bi se vse hitro uredilo,« je prepričan poznavalec blizu Petrola in Geoplina, ki pa ne želi biti imenovan.

Na AVK pravijo, da se z lastniškimi povezavami (še) niso ukvarjali, da pa se zdi, da si omenjene družbe dejansko konkurirajo in da trg obstaja. AVK bi pri morebitni preiskavi trčila v ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter njegov direktorat za energijo. Od tam na AVK ni prišla nobena želja za preverbo trga. Mnogi pa menijo, da se minister Samo Omerzel ni izkazal oziroma da o energetiki ne ve veliko. Ni strategije razvoja energetike, povezave in razdori pa so pri elektriki še bistveno globlji kot pri plinu. V zvezi s plinom pa poznavalci pravijo, da bo zaradi neodločnosti vlade Slovenija izgubila tudi projekt Južni tok.