Prispevki za obnovljive vire na pol

Ljubljana – V energetskih podjetjih menijo, da je osnutek novega zakona dober, ne bo ga treba vsaka dva meseca dopolnjevati, močan poudarek pa daje pravicam potrošnikov. Kot smo še izvedeli, naj bi vlada že 1. septembra znižala prispevek za obnovljive vire za industrijo.

Po mnenju predsednika uprave Gen-I Roberta Goloba je predlog novega energetskega zakona velikanski korak naprej. Med drugim bodo mali podjetniki enako zaščiteni kot gospodinjstva, kar bo onemogočilo izsiljevanje z dolgoročnimi pogodbami. Po novem predsednik uprave energetskega podjetja ne bo mogel biti tudi nadzornik hčerinskega podjetja, tako da ne bo mešanja upravljanja in nadzora.

Zakon pa bo omogočil tudi različno zaračunavanje prispevka za obnovljive vire energije, zaradi katerega so velika podjetja ob dobičke. Kot smo izvedeli, bo vlada ta prispevek za industrijo začela zmanjševati postopoma, večje spremembe pa naj bi omogočil ravno zakon. Po novem bodo podjetja, ki so priključena na omrežje z višjo napetostjo, od 1. septembra plačevala približno polovico manjši prispevek, za gospodinjstva pa se cena elektrike zato ne bo povišala. Neuradno ima namreč Borzen presežek denarja za podpore. Tako shemo mora sicer potrditi še evropska komisija, saj je Nemčija, kjer je gospodarstvo bistveno manj obremenjeno kot gospodinjstva, v postopku zaradi nedovoljene državne pomoči.

Eles želi jasen položaj

V Elesu zakon ravno tako ocenjujejo kot dober, vendar imajo več pripomb. Zahtevajo, denimo, natančno opredelitev nalog in pristojnosti Elesa (sistemski operater prenosnega omrežja) in Borzena (organizator trga), s tem pa tudi razmejitev stroškov in koristi. V pripombah, ki jih je podpisal namestnik direktorja Elesa Aleksander Mervar, zahtevajo tudi od agencije za energijo, da določa stroške Elesa na podlagi mednarodno primerljivih meril, ne koeficientov brez trdnih osnov. Agencija se mora pri tem zavedati, da večina prenosnega omrežja služi za mednarodne tokove, stroškov pa vseevropski poravnalni sistem niti približno ne pokrije. V Sloveniji je tranzit elektrike daleč največji v Evropi, povečane stroške pa plačujejo slovenski uporabniki elektrike, ne mednarodni trgovci.

Kot pravi Mervar, agencija za energijo Elesu priznava daleč najnižje prihodke na preneseno megavatno uro elektrike. Tako država ne ustvarja ustreznega donosa za financiranje drugih energetskih dejavnosti, Eles pa ne more nižati omrežnine za končne porabnike. »Upravljavci državnega premoženja bi se morali vprašati, zakaj tako nizek donos na kapital (en odstotek, švicarski operater pa, denimo, 31,6), pri čemer ima Eles največjo stopnjo lastniškosti financiranja premoženja (73 odstotkov, Švicarji le 6,5),« meni Mervar.

Eles predlaga tudi jasno opredelitev, kaj je gospodarska javna infrastruktura, natančno definicijo priključnega voda pa tudi postopka razlastitve in služnosti v javno korist, služnosti na splošno in ustavne nespornosti. Tako za daljnovode kot plinovode so to seveda zelo pomembna vprašanja.

Ravno zemeljski plin pa tudi bioplin Zveza ekoloških gibanj pogreša v zakonu. Po njenem mnenju bi morali vanj jasno zapisati, da je plin tudi gorivo za tovorna vozila, avtobuse in avtomobile. Plin ima nižje emisije, sploh pa je brez prašnih delcev.