Samo vedeževalke vedo, kaj bo s TEŠ6

Ljubljana, Brežice – Neuradno bo direktor TEŠ Simon Tot parlamentarnemu odboru za finance povedal, da je Alstom privolil v znižanje marž pri montaži glavne tehnološke opreme s 25 na 10 odstotkov, kar je med vrsticami zahteval minister Zvonko Černač. Na seji bosta tudi predstavnika Alstoma.

Na nadaljevanje seje odbora za finance in monetarno politiko so vabljeni tudi vsi, ki so bili na seji že prejšnji teden. Med njimi je nekdanji direktor TEŠ Uroš Rotnik, ki je na račun sedanjega vodstva TEŠ in Holdinga Slovenske elektrarne izrekel kar nekaj pikrih. Ti vse po vrsti zanikajo, najprej pa to, da je »osnovna pogodba, sklenjena leta 2008 z Alstomom, v resnici priročnik, kako bo potekal projekt, kako bo potekala dobava opreme vse do leta 2014«, je dejal Rotnik in dodal, da če pogodba ni jasna, jo je novo vodstvo poslabšalo.

»Pogodba z Alstomom ni nikakršen priročnik. O kakovosti pogodbe priča generalno mnenje o njeni vsebini, ki ga je izdala ena največjih odvetniških družb na svetu Ashurst in jo je TEŠ pridobil 24. junija 2008, torej le tri dni pred podpisom pogodbe z Alstomom. V mnenju pravi: »Pogodba je napisana zelo v prid dobavitelju in veliko je področij, na katerih bi vam hoteli dati dodatna pojasnila, če bomo tudi v prihodnosti vključeni v projekt.« Novo vodstvo je tudi v skladu s tem mnenjem popravljalo pogodbo, pravijo v TEŠ.

Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je v torek sicer še javno povedal, da vrednost projekta TEŠ6 še ni jasna, poleg tega obstaja ekskluzivna pogodba, ki Alstomu daje pravico do 25-odstotne marže. V zadnjih pogovorih so to provizijo menda znižali na 10 ali celo manj odstotkov.

Vlada podprla 
gradnjo HE Brežice

Vlada je na včerajšnji seji tri leta pozneje, kot je bilo najprej načrtovano, sprejela državni prostorski načrt za Hidroelektrarno Brežice. »Pričakujem, da bomo še letos uredili vso dokumentacijo, leta 2013 objavili razpise in gradnjo začeli maja,« je za Delo dejal direktor družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi Bogdan Barbič.

Po izkušnjah s prvimi tremi elektrarnami v verigi petih v Posavju (Boštanj in Blanca obratujeta, v Krškem naj bi prihodnji teden prvič z omrežjem sinhronizirali prvega od treh agregatov) bodo četrto elektrarno predvidoma gradili 42 mesecev.

Brez novih zapletov je, tako meni Barbič, začetek poskusnega obratovanja HE Brežice predviden konec leta 2016 oziroma z zamudo dobrih dveh let. Prostorski načrt za najmočnejšo elektrarno na Savi (46 megavatov moči, preostale do 38) se je zaradi številnih zapletov namesto tri leta pripravljal šest let. Pripravljavci načrta najprej niso upoštevali vseh zahtev naravovarstvenikov, projektanti so pozabili na protipoplavno zaščito naselij ob Krki, ob menjavi vlad ni šlo brez političnega spotikanja, sporen je bil način financiranja iz vodnega sklada.

Vrednost energetskega dela HE Brežice je 118 milijonov evrov, pravi Barbič. Ocenjena vrednost neenergetskega dela, ki ga bo pokrila država, je 167 milijonov evrov. Občina Krško bo za svoje projekte namenila dodatnih 21 milijonov evrov, brežiška pet milijonov evrov.

Četrta v verigi petih hidroelektrarn v Posavju bo družbi HESS omogočila optimalni izkoristek inštaliranih agregatov v zgoraj ležečih elektrarnah. Ko bodo te elektrarne v času največje porabe električne energije delovale s polno močjo, se bo akumulacijski bazen HE Brežice polnil. Enako funkcijo bo za predvidene elektrarne na srednji Savi imela zadnja v verigi petih hidroelektrarn v Posavju. Osnutek prostorskega načrta za HE Mokrice, ki bo zgrajena leta 2017 ali 2018, bo javno predstavljen po letošnjem poletju.