Še zadnji Kopačev udarec zasavski energetiki

Iz NEP črtali rudnik Brnica, podpirajo le gradnjo 
plinsko-parne enote. Zasavci že pišejo odgovor gospodarskemu ministrstvu.

Objavljeno
29. marec 2012 20.40
Janez Kopač
Polona Malovrh, Zasavje
Polona Malovrh, Zasavje
Trbovlje – V Odboru za razvoj energetike v Zasavju (Orez), ki je obravnaval končno poročilo o javni obravnavi Nacionalnega energetskega programa (NEP), so prepričani, da je poročilo še zadnji udarec Janeza Kopača, bivšega direktorja direktorata za energetiko, Zasavju.

Avtorji poročila sicer prepoznavajo pomen zasavske energetske lokacije za državo, prav tako ne izključujejo sanacije obstoječega termoenergetskega objekta in cenovno sprejemljive (majhne) investicije v podaljšanje življenjske dobe po letu 2015. Toda podaljšanja v resnici ne pričakujejo. Za državo je proizvodnja energije iz rjavega premoga, ki je odvisna od državnih pomoči in ni konkurenčna na trgu, nesprejemljiva. Še več: proizvodnja s premogovno tehnologijo bi bila popolnoma zgrešena, so zapisali, in Zasavju poleg hidroelektrarn na voljo pustili le vlogo »plinske rezerve«, NEP pa dodali plinovod Trojane–Hrastnik.

Direktor Termoelektrarne Trbovlje (TET) Franci Blaznek je ogorčen: »Z vodstvom Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) bomo v nekaj dneh pripravili odgovor gospodarskemu ministrstvu.« Tudi predsednik Oreza Karel Vukovič se čudi odnosu države do premoga, ko pa se po svetu ob napovedih sušnih obdobij in odklanjanju jedrske energije spet vračajo k temu energetskemu viru.

Na zasavski lokaciji država podpira gradnjo plinsko-parne enote oziroma plinske turbine za terciarno rezervo. »Ekonomika prve je dvomljiva, edini investitor, ki bi bil zdaj pripravljen vlagati v terciarno rezervo, Eles, pa tega po energetski zakonodaji ne sme. Drugega ta hip ne vidim,« se o smislu podpore dragim plinskim variantam sprašuje Blaznek. Sicer se strinja, da proizvodnja električne energije v TET samo iz uvoženega premoga ni sprejemljiva: »Kot za Zasavje ni sprejemljiv odklonilni odnos države do novega premogovnika Brnica.«

Brnica je samostojen pravni subjekt, ki ga v Zasavju s potencialnimi investitorji načrtujejo že nekaj časa. Med temi se omenja Rudnik lignita Velenje, TET pa premore tudi zasebni kapital, saj približno 20-odstotni delež obvladuje NFD Staneta Valanta. S 1. januarjem 2013 v RTH ne bodo več pridobivali premoga. Zaradi opustitve proizvodnje, zaradi možnosti ohranitve stotih delovnih mest in zaradi neizkoriščenih zalog na območju Dola pri Hrastniku so Zasavci državi že pred časom predlagali nadaljevanje proizvodnje v rudniku Brnica. A ta možnost je po presoji pripravljavcev poročila malo verjetna zaradi prejetih državnih pomoči za zapiranje zasavskih premogovnikov, ki izključujejo nadaljnje pridobivanje premoga na istem območju in ekonomičnost dejavnosti.