Tiskane izdaje
Slovenska Bistrica – Posek gozda v Bistriškem vintgarju je močno razburil domačine, saj gre za zavarovano območje, povrhu pa še za priljubljeno izletniško točko. Kmet, ki je izkrčil gozd, očitke zavrača, župan občine pa pravi, da je poseg nedopusten in pričakuje ukrepanje inšpekcije.
»S tem posegom se nikakor ne strinjamo, za nas je nedopusten. Gre za edinstven habitat, ki ga ne bo mogoče povrniti v naravno stanje,« je za Delo povedal župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar. »Na teren smo takoj poslali občinsko inšpekcijo, ki pa v tem primeru ni pristojna za ukrepanje, to je naloga državne inšpekcije. Če mene vprašate, so prvi odgovorni na zavodu za gozdove, ki so izdali odločbo za krčitev gozda,« je povedal Žagar.
Kmet krivdo zavrača
Kot ponavadi se je ob razkritju velikega goloseka na priljubljeni izletniški točki Bistriški vintgar pri Slovenski Bistrici takoj začelo iskanje krivca za nastalo škodo. Domačini so ogorčeni, saj je lastnik zemljišča, kmet Damjan Šeligo iz Zgornje Nove vasi posekal približno 70 arov gozda, da bi ga spremenil v kmetijsko površino. Sam pravi, da ni storil nič narobe, saj si je pridobil odločbo zavoda za gozdove, ki mu krčitev dopušča, ter da ni posegel na območje zavarovane narave.
Gozdar Ljubo Cencič iz mariborske enote zavoda za gozdove, ki je odločbo izdal, pojasnjuje zaplet. »V skladu s planom smo izdali odločbo za krčitev gozda za namen pridobitve kmetijske površine do meje naravne vrednote. Kmet je spomladi posekal gozd, zdaj pa se je lotil ravnanja površine in odstranjevanja panjev. Pri tem mu je stroj 'potegnilo' v strmino, ki je že v zaščitenem območju in za katero ni imel soglasja.« Po Cencičevem prepričanju je bila odločba nesporna, saj je po načrtu rabe na tem območju predviden travnik, kmet pa je storil prekršek s tem, ko je posegel na območje, za katero odločbe ni dobil. »Če bi se držal odločbe, problema ne bi bilo, zato ni kriv zavod, ampak kmet,« je povedal Cencič.
Območje je del Nature 2000
V Društvu Vintgar, ki so poseg prvi odkrili in ga prijavili inšpekciji, so prepričani, da gre za nedopusten poseg v naravno vrednoto. Vendar se zavedajo, da škode ne bo mogoče popraviti, razočarani so tudi nad prelaganjem odgovornosti z ene institucije na drugo. V društvu poudarjajo, da je območje Vintgarja del evropsko najpomembnejših naravovarstvenih območij Natura 2000, potok Bistrica pa med drugim habitat ogrožene in redke živalske vrste, raka koščaka.
Z odstranitvijo sklenjene obrežne zarasti in z zemeljskimi deli je zdaj uničen oziroma močno poslabšan življenjski prostor omenjene živali. S tem se strinjajo tudi na republiškem zavodu za varstvo narave, ki je že podal prijavo okoljski inšpekciji zaradi posega v zavarovano območje brez njihovega soglasja. Okoljska inšpektorica pa je nato uvedla inšpekcijski in prekrškovni postopek proti povzročitelju, saj je pri ogledu ugotovila »kršitev na podlagi zakona o varstvu narave«. Ta zakon med kaznimi predvideva tudi povrnitev območja v prvotno stanje na strošek povzročitelja.
