Slovenija naj bo prva zelena regija v Evropi

Ljubljana – Program Zelena Slovenija izvaja družba Fit media že pet let, cilj pa je Slovenijo preleviti v prvo eko regijo, ki bi bila opredeljena v celoviti viziji razvoja države. Vanesa Čanji meni, da bi taka eko regija imela tudi poseben, boljši status v Evropski uniji.

Slovenija zdaj nima celovite vizije razvoja, spre pa se ob vsakem najmanjšem političnem dejanju. Zato je tudi strategija pametne specializacije narejena na bolj trhlih podlagah, saj ni v njej besede o zelenem razvoju. V državi niti ni ene veljavne definicije zelenih tehnologij, v uporabi je vrsta raznorodnih opisov. Vanesa Čanji pri tem pravi, da je zdaj čas za drugačne razprave. Vlada deluje v okviru: »Bruselj zahteva to, naredili bomo to,« gospodarstvo pa hoče razvoj visokih tehnologij, delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, inovacije. »Programi Bruslja so za vse države v težavah zelo podobni, zato posamezna država, ki jim slepo sledi, ne more biti boljša od drugih,« pravi tudi ekonomist Aleksander Kešeljević.

Popraviti predpise

Zato bodo na Zelenem forumu 7. maja v Ljubljani poskušali pripraviti vlado, da pride poslušat predloge podjetij. Po besedah Vanese Čanji je največja težava to, da se slovenska zakonodaja nenehno spreminja. To odvrača naložbe v okoljske tehnologije, saj te zahtevajo zagotovilo, da se v petih letih zakonodaja ne bo tako spremenila, da bo povzročila propad podjetja. Podjetja bodo tudi povedala, katere nove materiale znajo narediti iz odpadkov, kako bi se jih dalo uporabiti in kakšne spremembe predpisov bi bile nujne za to. Forum ne bo le še ena teoretična razprava, podjetja bodo zagotovila, da bodo vlagala, če bo država popravila predpise.

Slovenija bi bila ena naprednejših držav, če bi za začetek opredelila dva ali tri prednostne materiale, ki bi jih predelovali. Pri tem bi bilo treba gledati regijsko, saj so količine odpadnih surovin zgolj v Sloveniji razmeroma majhne. Krivo je tudi to, da po predpisih komunale oddajajo ločeno zbrano embalažo družbam za odpadno embalažo, te pa jo večinoma izvozijo. Zato pa nimamo niti obratov za predelavo. Nujna je celovita vizija, ki bi opredelila krog surovin, združila pa vse od vrtcev in šol do podjetij, univerz in javne uprave.

Prva ekoregija

Vanesa Čanji pravi, da gre najprej za spremembo miselnega vzorca. Kmetijci so danes še strojniki, električarji, inovatorji, podjetniki. Avstrijski kmetje imajo na strehah sončne elektrarne, stroje pa jim poganja elektrika. »Slovenija bi lahko imela poseben status znotraj EU. Imamo veliko biotsko raznovrstnost, ohranjeno naravo, število prebivalstva je obvladljivo in primerno za izvedbo pilotnih projektov, imamo tudi infrastrukturo, šole in primerno kulturno identiteto. Lahko bi postali prva in edina ekološka regija v EU. Tako bi nas tudi EU drugače obravnavala,« je prepričana Vanesa Čanji. Brez vizije bomo plačevali kazni, z uvozom polnili predimenzionirane centre za ravnanje z odpadki, izvažali pa dragocene surovine.