Tiskane izdaje
Na Sursu poudarjajo, da glavni razlog za zmanjšanje BDP ostaja padanje domače potrošnje (za 6,4 odstotka), izvoz pa ostaja edini pozitivni dejavnik, ki pripomore h gospodarski rasti. Medletni padec BDP je bil od začetka aprila do konca junija manjši kot v predhodnih četrtletjih (v prvem četrtletju letos je bil BDP medletno manjši za kar 4,6 odstotka), kar je po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) predvsem posledica učinka osnove, saj se je padanje gospodarske aktivnosti pri nas poglobilo prav v drugem četrtletju lani. Po razpoložljivih podatkih Eurostata za 22 držav članic EU je občutnejši četrtletni padec BDP od Slovenije v drugem četrtletju zaznal le Ciper, v večini držav pa se je BDP glede na prvo četrtletje povečal.
Medletna inflacija se je po dvigu DDV julija, ko je znašala 2,6 odstotka, znižala na 2,2 odstotka, zaznamovana pa je predvsem z višjimi cenami nepredelane hrane in storitev. V evrskem območju je po prvih podatkih Eurostata znašala 1,3 odstotka. Nadaljevanje šibkega povpraševanja se še naprej kaže pri umirjeni rasti večine cen v državi, letna stopnja inflacije je bila avgusta opazno nižja kot lani, ko je znašala 2,9 odstotka. Rahel pozitivni premik je tudi pri gibanju nezaposlenosti, saj se je trend povečevanja števila brezposelnih od drugega četrtletja 2012 ustavil, v drugem četrtletju letos pa se je število brezposelnih znižalo s 111.000 na 104.000. Stopnja brezposelnosti je bila v drugem četrtletju 10,3-odstotna: za moške 9,9-, za ženske pa 10,8-odstotna, ugotavljajo statistiki.
Na Sursu so opravili tudi redno letno revizijo BDP in ugotovili, da se je ta lani zmanjšal za kar 2,5, in ne le 2,3 odstotka, njegova vrednost, v tekočih cenah pa je znašal 35,3 milijarde evrov. Skrb vzbuja tudi zmanjšanje obsega dodane vrednosti v večini gospodarskih dejavnosti, denimo v gradbeništvu za 6,8, v predelovalnih dejavnostih pa za 2,9 odstotka.
Zasuk v drugem polletju?
Po mnenju ekonomista Bogomirja Kovača je »zaostanek Slovenije za Evropo pri oživljanju gospodarstva sicer logičen zaradi nizke medletne rasti v letih 2012 in 2013, ki je bila precej nižja kot drugod v EU. Ključno vprašanje je, kakšno bo gibanje povpraševanja na naših izvoznih trgih. Če se bo zgodilo oživljanje gospodarske rasti v EU, lahko pričakujemo, da bomo lažje kompenzirali padanje domače potrošnje.«
Kaj torej narediti, da bi spodbudili potrošnjo, kajti tako nizke rasti z izvozom v celoti ni mogoče kompenzirati? »V tem pogledu ni večjega zasuka ne na strani EU, ki pred Slovenijo še vedno postavlja nekatere zahteve, ne na strani naše vladne politike, ki ne najde poti iz ustaljenega vzorca zmanjševanja porabe. Upoštevati pa je treba še poslovni pesimizem zaradi zmanjševanja državne, investicijske in osebne potrošnje. Ob uspešni kombinaciji zasuka ekonomske politike doma in uspešnem oživljanju potrošnje na evropskih trgih bi se kazalniki v drugi polovici leta lahko obrnili navzgor, leta 2014 pa bi lahko pričakovali rezultat blizu ničle ali celo enakega, kot ga imajo zdaj v EU,« meni Kovač.
Brezposelnost v območju evra nižja, a ostaja rekordna
Po poldrugem mesecu recesije in dveh letih in pol rasti brezposelnosti so se poleti negativna gibanja na trgu dela v območju evra začela ustavljati. Pri mladih brez dela preobrata še ni na obzorju.
Po podatkih Eurostata se je julija število nezaposlenih v evrskih državah že drugi mesec zapored zmanjšalo, za 15.000. Kljub temu je stopnja brezposelnosti ostala na rekordno visoki ravni 12,1 odstotka (19,23 milijona). Pred letom dni je znašala 11,5 odstotka. Toda: ustavljanje rasti brezposelnosti je za Bruselj razmeroma dobra novica. Najtežji je položaj v članicah na jugu stare celine. V Španiji se je položaj v zadnjih mesecih sicer stabiliziral, a brez dela je še vedno skoraj šest milijonov Špancev ali več kot vsak četrti. Podobne so razmere v Grčiji.
V zadnjem letu dni se je brezposelnost najbolj povečala na Cipru, v Grčiji, Sloveniji (z 9,3 na 11,2 odstotka) in na Nizozemskem. Najmanjšo brezposelnost imajo v Avstriji (4,8), Nemčiji (5,3) in Luksemburgu (5,7 odstotka). Najbolj so na udaru mladi. Število mladih brez službe se je v primerjavi z julijem lani povečalo za 13.000, skupaj jih je v območju evra brez dela 3,5 milijona. Stopnja nezaposlenosti mladih znaša 24 odstotkov. Pri zmanjševanju brezposelnosti sta se v zadnjem letu dni najbolje izkazali Latvija in Estonija.
Se bliža preobrat?
Ker se je območje evra v drugem četrtletju letos rešilo recesije in ker že štiri mesece raste indeks razpoloženja v evrskem gospodarstvu, v evropski komisiji upajo, da se v bitki s krizo približuje točka preobrata. Evropski komisar za socialne zadeve László Andor je ob objavi Eurostatovih podatkov z zmernim optimizmom ugotavljal, da se je rast brezposelnosti v kriznih deželah (Španiji, na Portugalskem in Irskem) ustavila. Pozitivna gibanja da so majhna, zato so razmere še vedno krhke. »To še ni čas za praznovanje in samozadovoljstvo,« je ocenil komisar.
Kljub temu je prepričan, da je Unija na pravi poti in da bi v takih okoliščinah članice morale še povečati prizadevanja za ustvarjanje delovnih mest. To, da je več držav začelo zmanjševati brezposelnost v času, ko so še v recesiji ali so šele začele okrevati, v očeh Bruslja dokazuje, kakšno težo imajo ukrepi zaposlovanja: subvencije, zmanjševanje obdavčitve slabo plačanih del, pridobivanje novih kvalifikacij. Po Andorjevem mnenju je uspeh na trgu dela odvisen od dogajanja v širšem kontekstu oblikovanja bančne unije, urejanja proračunov, solidarnosti med članicami ...
