Tiskane izdaje
Sodobna potrošniška družba proizvede odpadke, ki jih je treba pravilno odstraniti. Včasih smo odpadke odlagali na smetišča, danes pa je tega zaradi ločenega zbiranja čedalje manj.
Z doslednim ločevanjem odpadkov že na izvoru prispevamo k temu, da se zmanjša količina komunalnih odpadkov, ki pristanejo na odlagališču. Med komunalne odpadke uvrščamo vse odpadke, ki nastanejo v gospodinjstvih, in druge odpadke, ki so jim po sestavi in naravi podobni. Gospodinjstva pridelajo in ločeno zberejo največ embalaže, to je plastična embalaža, plastenke, pločevinke in konzerve, ločeno zbirajo tudi papir, steklo in biološke odpadke.
Največ odpadkov na Danskem, najmanj v Estoniji
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je povprečen prebivalec Slovenije leta 2011 pridelal 411 kilogramov komunalnih odpadkov, medtem ko je bilo v EU teh odpadkov na prebivalca za 503 kilogramov. Slovenija se tako uvršča skupaj z Belgijo, Švedsko, Litvo, Grčijo in Portugalsko v skupino držav, ki proizvedejo med 400 in 500 kilogrami odpadkov na prebivalca. Največ komunalnih odpadkov je leta 2011 nastalo na Danskem, najmanj pa v Estoniji, in sicer 298 kilogramov na prebivalca.
V EU je bilo obdelanih v povprečju 482 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca oziroma 97 odstotkov vseh nastalih odpadkov. V Sloveniji je bilo obdelanih 85 odstotkov vseh odpadkov, kar znaša 351 kilogramov na prebivalca. Odpadki so obdelani z različnimi procesi, kot so sežig, recikliranje ali kompostiranje. Z vidika ločenega zbiranja odpadkov je najpomembnejši način obdelave odpadkov recikliranje. V Sloveniji recikliramo 34 odstotkov vseh komunalnih odpadkov, kar nas uvršča v sam vrh evropskih držav, takoj za Nemčijo, Irsko in Belgijo. Rezultat recikliranja so sekundarne surovine, uporaba katerih pa prispeva k ohranjanju primarnih naravnih surovin.
Še vedno preveč odpadkov konča na deponiji
Čeprav se je delež odpadkov, odloženih na deponijo, v zadnjih petih letih zmanjšal za skoraj polovico in je zdaj delujočih deponij na celotnem območju Slovenije le 17, še vedno odložimo skoraj 50 odstotkov vseh komunalnih odpadkov. Evropske države, ki so pri tem najbolj uspešne, odložijo le majhen odstotek odpadkov. Nemčija in Belgija sta leta 2011 odložili le en odstotek komunalnih odpadkov, Avstrija tri odstotke.
Ostaja še veliko možnosti za zmanjšanje količine odloženih odpadkov. S povečanim recikliranjem in energijsko predelavo bi ta cilj lahko dosegli. Leta 2011 smo energijsko predelali en odstotek odpadkov, v EU je ta odstotek višji in znaša 22 odstotkov.
S pravilnim ločevanjem odpadkov tudi sami lahko prispevamo k povišanju količin predelanih odpadkov. Družba Slopak pa poskrbi za pot ločeno zbranih odpadkov do predelave.
