Tiskane izdaje
Nevladna organizacija Pesticide Action Network Europe je na začetku meseca objavila poročilo, v katerem opozarja, kako industrijski lobi že več let poskuša preprečiti uveljavitev strožje zakonodaje o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v hrani.
Strožja zakonodaja o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v hrani ljudi ne bi ščitila le pred škodljivimi učinki posameznih pesticidov, temveč tudi kombiniranimi učinki različnih pesticidov, ki smo jim vsak dan izpostavljeni.
Evropska veja organizacije Pesticide Action Network (PAN) – ta združuje več kot 600 nevladnih organizacij, institucij in posameznikov v 60 državah – je razkrila, da so se strokovnjaki, povezani z industrijo in njenimi interesnimi skupinami, »vtihotapili« v znanstvene svete in delovne skupine Evropske agencije za varnost hrane (Efsa), Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in celo v program Acropolis, ki se financira iz evropskega proračuna.
PAN Europe je raziskavo sprožil zaradi nerazumno dolge zamude pri uveljavitvi evropske uredbe o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora, ki je bila sprejeta leta 2005. Ta je vpeljala kumulativno oceno tveganja, ki temelji na izpostavljenosti kombinaciji pesticidov. Veljati naj bi začela, ko bi Efsa predlagala metodologijo za njen izračun.
Toda v tem obdobju so v Efsi glavno besedo dobili ljudje, ki zastopajo stališče industrije, da so zdravstveni učinki izpostavljenosti pesticidnim mešanicam v hrani zanemarljivi. Avtorji poročila so prepričani, da je prav vmešavanje industrijskih lobijev v delo omenjenih institucij eden glavnih vzrokov za nedopustno zamujanje z uveljavitvijo zakonodaje o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v hrani, ki ogroža zdravje Evropejcev.
Trojanski konji industrije
Vsak dan smo izpostavljeni ducatom ostankov pesticidov v hrani in številnim ostankom kemikalij iz drugih virov, a ocene dopustnega vnosa kemičnih snovi temeljijo le na izpostavljenosti posamezni snovi, in sicer večinoma v krajšem obdobju. Čeprav so znanstveniki enotni, da takšen pristop ni zadovoljiv, je trajalo desetletja, preden je spoznanje dozorelo tudi v glavah politikov, ki so sprožili spremembo evropske zakonodaje o ostankih pesticidov.
Industrija, ki jo je zaskrbela pobuda ameriških regulatorjev leta 1996, da se ocena tveganja izpostavljenosti posameznim pesticidom razširili na oceno tveganja izpostavljenosti pesticidnim koktajlom, je začela pripravljati protiofenzivo. Zanjo je pooblastila industrijsko lobistično skupino ILSI, pri kateri agroživilska in kemična podjetja naročajo pripravo »znanstvenih« predlogov za regulatorje.
Ta je oblikovala alternativno metodologijo, po kateri se kumulativna ocena tveganja upošteva le pri pesticidih s skupnim mehanizmom delovanja, ti pa predstavljajo le majhen delež vseh pesticidov. Nekaj posameznikov, povezanih z ILSI, se je nato prebilo v evropske in mednarodne institucije, kjer so metodologijo poskušali uveljaviti.
WHO je bil lahka tarča, navaja poročilo, saj so z industrijo povezani strokovnjaki – svojo povezanost so seveda skrbno skrivali –, zgolj s številčno premočjo nad drugimi strokovnjaki uveljavili stališče industrije. V delovni skupini, ki je pripravljala znanstveno mnenje o kumulativni oceni tveganja pesticidnih mešanic, je bilo v konfliktu interesov kar 73 odstotkov članov, pet od šestih avtorjev končnega okvirnega poročila o kumulativni oceni tveganja pa je imelo močne vezi z industrijo. Nihče od njih ni bil dejaven znanstvenik ali vključen v tekoče raziskave.
Pri vplivanju na odločitve Efse je industrijski lobi ubral podoben pristop – sebi naklonjene strokovnjake je infiltriral v Efsine znanstvene svete in delovne skupine. Kar 52 odstotkov strokovnjakov, ki je pripravljalo poročila o učinkih pesticidnih mešanic v hrani, je bilo povezanih z industrijo, 19 odstotkov pa je imelo tudi formalne vezi z ILSI. Povrhu je bila med njimi le petina aktivnih znanstvenikov, kar je zelo malo za institucijo, ki razglaša, da njena mnenja temeljijo na znanstvenih spoznanjih.
Zaradi prevlade stališča industrije, da so zdravstveni učinki izpostavljenosti pesticidnim mešanicam v hrani zanemarljivi, se je Efsa prvih šest let nagibala k k ILSI-jevi metodologiji ocene tveganja pesticidnih koktajlov. Šele posredovanje generalnega direktorata evropske komisije za zdravje in varstvo potrošnikov DG Sanco leta 2011 jo je prisililo k upoštevanju kumulativne ocene tveganja.
Hkrati je na zahtevo evropskega parlamenta sprejela smernice o ravnanju v primeru konflikta interesov, kar je nekoliko zmanjšalo vpliv industrijskih lobistov v njenih vrstah.
Uporabiti obstoječe metode
Toda industrija se ne predaja. Z metodološkim orodjem, ki ga je poimenovala verjetnostna ocena tveganja – ta omogoča določitev varnih odmerkov za zaužitje mešanice pesticidnih ostankov v hrani –, poskuša razvodeniti strožjo zakonodajo o ostankih pesticidov v živilih znotraj raziskovalnega programa Acropolis. Iz sedmega okvirnega programa evropske skupnosti za raziskave, razvoj in predstavitvene dejavnosti je prejel tri milijone evrov, čeprav ga soupravlja industrijsko interesno združenje Freshfel. V njem delujejo isti z industrijo in njenim lobijem ILSI povezani ljudje, ki so bili prej aktivni v WHO in Efsi.
Nevladne organizacije, kot je PAN Europe, pri presoji učinkov pesticidnih ostankov v hrani zagovarjajo uporabo previdnostnega načela, ki je bilo določeno že z maastrichtsko in potrjeno z lizbonsko pogodbo. To pravi, da se ob neposredni nevarnosti za človeško zdravje ali okolje lahko ukrepa preventivno, namesto čaka na znanstvene podatke.
PAN Europe evropske in mednarodne institucije poziva, naj nehajo izvajati dodatne študije in iskati dodatne metode za dokazovanje neškodljivosti učinkov pesticidnih koktajlov na človeško zdravje. Kjer obstajajo metode za oceno tveganja kombinacij kemikalij – takšen primer so organofosforni pesticidi –, naj se jih uporabi.
Za kemikalije, ki učinkujejo na enake telesne funkcije na primer razmnoževanje in delovanje hormonskega sistema, pa nevladniki predlagajo, naj se pri določitvi najvišje dovoljene količine njihovega ostanka v živilu upošteva najmanjša in ne največja količina kemikalije, ki jo v enem dnevu lahko varno zaužije človek.
A ker ljudje niso izpostavljeni le mešanicam pesticidov v živilih, temveč tudi številnim drugim mešanicam kemikalij iz drugih virov, pri PAN Europe predlagajo, naj se k izračunu kumulativne ocene tveganja pesticidnih mešanic doda varnostni faktor deset.
