Borut Tavčar, gospodarstvo
Bruselj - Evropski komisarki za podnebno ukrepanje Connie Hedegaard se zdi vprašanje, ali lahko v tej krizi razmišljamo o ukrepanju proti podnebnim spremembam, absurdno. »Kriza še povečuje potrebo po pametni politiki za blaženje podnebnih sprememb, za katere je vse več dokazov, da se dogajajo,« pravi komisarka.
Ob tem je opozorila, da v Evropski komisiji povezujejo boj s podnebnimi spremembami z gospodarskim razvojem, učinkovito rabo energije in energetsko varnostjo ter delovnimi mesti. »Ne moremo z enakim razvojem iz
krize,« opozarja Connie Hedegaard. Napovedala je energetski kažipot podoben tistemu za podnebne spremembe, več orodij, ne zgolj ciljev, ozelenitev prometa, skratka, vsaj petina evropskega denarja (vsota presega tisoč milijard evrov) mora biti povezana s podnebnimi cilji.
Kljub temu se Evropski komisiji ne zdi smiselno, da bi se Evropska unija sama zavezala v drugem obdobju kjotskega protokola, ki se sicer izteče prihodnje leto. Na 17. podnebnem vrhu v Durbanu konec meseca Hedegaardova pričakuje vsaj osnutek novega kažipota, ki bo povezal vse države, tudi Kitajsko in ZDA. Tak zavezujoč dogovor pa bi lahko bil oblikovan šele leta 2015.
Za EU se veliko ne bo spremenilo, saj ima podnebno energetski paket, ki do leta 2020 predvideva 20-odstotno znižanje emisij. V veljavi bo ostal tudi evropski sistem trgovanja z emisijami, za katerega je menda spet nekoliko večje mednarodno zanimanje. Leta 2013 bo večina dovoljenj za emisije na avkcijah, kjotski mehanizmi čistega razvoja in nekateri drugi pa ne bodo več usmerjeni na Kitajsko in Indijo, temveč v 42 najmanj razvitih držav.