Teden gozdov: gozdovi več kot le bogastvo surovine

Ljubljana – Slovenski gozdovi si še dolgo ne bodo opomogli od posledic letošnje katastrofalne ledene ujme. V tem znamenju je tudi dogajanje zadnji teden maja, ki je že tradicionalno posvečen slovenskemu gozdu in gozdarstvu.

V tednu gozdov so vse dejavnosti gozdarske stroke in zaposlenih na Zavodu za gozdove (ZGS) usmerjene v pospeševanje povezovanja in sodelovanja pri trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdom.

Po žledolomu, ki je poškodoval polovico slovenskih gozdov, iz katerih bo skupno treba pospraviti več kot devet milijonov kubičnih metrov lesa, jim je doslej uspelo pospraviti približno četrtino poškodovanega drevja iglavcev, katerih les je zaradi varstva gozdov in morebitne škode zaradi napada podlubnikov najbolj kritičen. Čeprav se zdi to malo, je glede na obseg dela in izjemno veliko lastnikov gozdov, ki se na sanacijske zahteve različno odzivajo. Hitrost sanacije je po ocenah ZGS relativno hitra. Večji problem so zastoji pri prodaji lesa, ki se kopiči na začasnih skladiščnih površinah, kjer je nevarnost širjenja podlubnikov. Zaradi njih se škoda po žledu lahko samo še stopnjuje, zato na ZGS iščejo rešitve za hitrejšo prodajo lesa.

Grožnja podlubnikov

Te dni podaljšujejo odločbe lastnikom, ki zaradi upravičenih razlogov niso mogli opraviti nujnih posekov poškodovanega drevja do 15. maja, kot je predpisano, in se naprezajo za odpravljanje ozkih grl, ki nastajajo predvsem pri odkupu in prevozu lesa. Hkrati se s tujimi partnerji dogovarjajo in posredujejo pri ustvarjanju poslovnih vezi, da bi sedanje presežke lesa prodali zunaj tradicionalnih slovenskih trgov. Toplo vreme in napadi namnoženih podlubnikov jim namreč pri načrtovani pospešeni sanaciji povzročajo še dodatne skrbi.

Zaradi razpršenega lastništva gozdov med več kot 460.000 lastnikov je ogromno terenskega dela, pri katerem si pomagajo z novimi začasnimi zaposlitvami v okviru vladnih intervencijskih ukrepov za odpravljanje posledic februarske žledne ujme. Kot pravi vršilec dolžnosti direktorja ZGS Damjan Oražem, so lani zaradi lubadarja pospravili več kot 250.000 kubičnih metrov lesa, letos pa se bo ta količina verjetno podvojila. Še bolj kritično pa zna biti prihodnje leto, ko se bo generacija lubadarjev razvila, zato se bo napadeno drevje začelo sušiti in potem še rušiti.

»Pretekli teden smo izrisali karte najbolj kritičnih območij, kjer so najmanj ali pa sploh nič delali na sanaciji poškodovanih gozdov. Zdaj bomo šli kadrovsko okrepljeni na teren do zasebnih lastnikov, jih povprašali, zakaj niso sanirali gozdov. Če se bo izkazalo, da sami ne morejo opraviti dela, jim bomo pomagali pri iskanju izvajalcev.« Imeli so tudi sestanek s predstavnikom večjega nemškega podjetja Heran, ki je pripravljeno odkupiti od 1000 do 1300 kubičnih metrov lesa po 80 evrov za kubični meter in ga z zasebno vlakovno kompozicijo odpeljati v nemške žage. Po Oražmovih besedah to podjetje nudi bančne garancije za zanesljivost plačanega posla z delnim predplačilom: »Nemci denimo iz Norveške uvažajo nepredelano surovino, za katero plačajo po 60 evrov za kubični meter, ter jo potem z ladjo in po železnici prepeljejo v njihove žage.« Kakšen bo odziv na to ponudbo, težko napoveduje, saj je, kot pravi, to stvar prodajalcev.

Premalo poslovnosti

Za nakup manj kakovostnega slovenskega lesa, ki bi ga predelali v palete in podobne izdelke, se zanimajo tudi Turki, a je tu bolj vprašljivo plačilo, pravi Oražem. »V pokrajini Baden-Württemberg imajo predimenzionirane žage, ki so pripravljene les odkupiti po od 110 do 115 evrov za kubični meter, vendar je to cena, ki jo plačajo za dostavljen les. Če upoštevamo stroške prevoza, je cena v resnici okrog 80 evrov za kubični meter. Pri nas cene lesa zdaj dosegajo okrog 90 evrov za kubični meter, višje so na severu ob avstrijski meji, nekoliko nižje pa na območju Kočevja in Postojne.«

Za zdaj je znano, da je nemški predstavnik družbe, ki se zanima za odkup slovenskega lesa, dal povpraševanje po lesu pri vseh 26 slovenskih odkupovalcih s seznama, ki ga je objavil ZGS, nanj pa so se odzvali le trije. »Ne vem, ali je pri nas tako malo poslovnosti. Tudi združenje lastnikov gozdov bi lahko marsikaj storilo in ne samo tarnalo. Mi jim več kot pomagati z nasveti in poskrbeti za sezname tistih, na katere naj se obrnejo, res ne moremo, saj to tudi ni naše delo,« je dejal sogovornik. »Ne moremo mi odkupovati in prodajati lesa. Sicer pa bi se slovenska lesno predelovalna industrija zdaj, ko so cene padle, lahko tudi preskrbela s surovino za naprej. Ne nazadnje bi se tudi lastniki gozdov lahko organizirali in se dogovorili z lesno industrijo o dobavah in rokih plačila. Tudi o tem sem se pogovarjal s predstavniki zveze lastnikov gozdov.«

Razmislek o posledicah

ZGS je za teden gozdov pod geslom »Skupaj za gozd« pripravil številne aktivnosti, ki vključujejo delo s šolsko mladino in odraslimi, tudi take, ki bi spodbudile k podjetništvu, ki je povezano z gozdom in lesom. Obenem bo to priložnost več za razmišljanja o posledicah podnebnih sprememb in prilagajanju nanje tudi pri gospodarjenju z gozdovi, ki so še kaj več kot le obilje zalog obnovljive naravne surovine, na kateri ena najbolj gozdnatih evropskih držav ne zna pospeševati gospodarske rasti.