Težave s prašnimi delci v zraku

Ljubljana - Industrija ni največja onesnaževalka zraka, saj so se razmere v zadnjih letih precej izboljšale, so ugotovitve z okoljskega dne gospodarstva, ki ga pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije. Težava so predvsem promet in individualna kurišča.

Za kakovost zraka v Sloveniji so problematični predvsem prašni delci PM10 in ozon. Vse merilne postaje Agencije RS za okolje (Arso), razen Nove Gorice, namreč ugotavljajo njihove presežne vrednosti. Največje so v kurilni sezoni (od oktobra do marca), ko je tudi slabša prevetrenost dolin, letos pa smo jih presegli že od januarja do aprila.

Po besedah Tanje Bolte z Arsa letna vrednost trdih delcev zadnja tri leta ni bila presežena, prevečkrat pa presežemo njihove dnevne mejne vrednosti. Zaradi tega je Slovenija že dobila opozorilo iz Bruslja. Rok za predstavitev novega načrta za kakovost zunanjega zraka evropski komisiji, ki je državi zaradi čezmernega onesnaženja izdala že dva opomina, se bo iztekel konec julija.

Naravni izvori trdih delcev so morje, vulkanski prah in naravni požari, človek pa k temu prispeva zlasti z malimi kurišči na drva, s prometom in industrijo, je dejala Boltetova. Poudarila je, da bi za zmanjšanje delcev v zraku morali začeti uporabljati druga prevozna sredstva in drugačen način ogrevanja, predvsem pa izboljševati stanje, kjer je onesnaženost zraka večja, in ga ohranjati tam, kjer je dobra.

Veliko lahko za manj emisij trdih delcev v zrak naredijo tudi uporabniki malih kurilnih naprav sami. Jože Kaplar z ministrstva za infrastrukturo in promet pravi, da je treba poskrbeti za primerno velikost polen, pravo granulacijo goriv in vlažnost lesa. Ta se mora sušiti vsaj leto in pol, pomembno je, da je prezračen, sekan in pokrit, preden je primeren za kurjenje. Tudi kurilno napravo je treba prav izbrati, táko, ki ima dokazila o nizkih emisijah z visokimi izkoristki, in poskrbeti za čiščenje saj, saj te zmanjšujejo izkoristek naprav. Predsednik GZS Samo Hribar Milič pa je prepričan, da so inovacije v gospodarstvu vse bolj povezane z okoljem, in zato je pravi odnos do okolja ne samo odgovornost, ampak tudi poslovna priložnost. Samo Hribar Milič meni, da imamo na področju porabe in pridelave energije še veliko priložnosti za boljšo izrabo virov, za njihovo bolj racionalno rabo in za razvoj novih oblik energije. »Za energijsko prenovo stavb bi zagnali gospodarski cikel, ki bi vsaj desetim dejavnostim dal neposredno delo in obenem izboljšal kakovost življenja,« je dejal na okoljskem dnevu gospodarstva.