Tudi kmetijstvo mora varčevati, a ne za vsako ceno

Pretirano kleščenje izdatkov v domačem proračunu lahko Sloveniji odvzame milijone iz bruseljske blagajne.

pon, 02.04.2012, 09:00

Ljubljana – Po predlaganih izhodiščih za rebalans proračuna zaradi »uravnoteženja« javnih financ bodo za nekaj milijonov evrov okleščeni tudi za letos predvideni stroški porabe v kmetijstvu in gozdarstvu.

V predvideno zmanjševanje porabe tega sektorja (okrog sedem milijonov) so tako zajete javne kmetijske svetovalne in koordinativne službe na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), pri katerih bodo letos za državni proračun privarčevali pol milijona evrov, prihodnje leto pa kar podvojeni znesek omenjenega »prihranka«. Za milijon evrov želijo letos z racionalizacijo dela oklestiti tudi sredstva agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Še občutno bolj pa bi naj zarezali v izvajanje vsebin na področju gozdarstva, kjer načrtujejo proračunski prihranek 1,8 milijona evrov letos, prihodnje leto pa celo 2,5 milijona evrov.

Manjši nadzor nad boleznimi

Varčevalno rezanje proračunske porabe vključuje tudi aktivnosti veterinarsko-higienske službe, za katere bo od 200.000 do 500.000 evrov manj denarja. Krčenje nalog za zdravstveno varstvo rastlin naj bi proračunu prihranilo milijon evrov; s spremembo zakona bi ukinili komisijo za fitofarmacevtska sredstva, s čimer bo, kot so izračunali, letos in prihodnje leto privarčevanih po 400.000 evrov.

Racionalizacija javne službe v sladkovodnem in morskem ribištvu naj bi prinesla prihranek sto tisoč evrov, v enakem znesku letos in prihodnje leto. Okleščene bi po tem scenariju morale biti tudi aktivnosti javne službe za upravljanje in vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov pa naloge v okviru skupnega osnovnega rejskega programa, izvajanega po zakonu o živinoreji.

Z nesprejetjem uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja, ki dodeljuje podpore strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu povezovanju, bi privarčevali najmanj 200.000 evrov (enako tudi prihodnje leto).

V izračunih, koliko manj bo realno dobil kmetijski sektor, manjkajo še zneski proračunskih prihrankov zaradi zaostrovanja pogojev pri pridobivanju državne pomoči ob naravnih nesrečah, racionalizaciji poslovanja krajinskih parkov (ki so praviloma na kmetijskem območju) in ne nazadnje znižanje višine pokojnin, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih.

Evropa že opozarja

Varčevanje je nujno in breme krize je treba enakomerno porazdeliti, pravi nekdanji kmetijski minister Dejan Židan, a zdaj v vlogi predsednika parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje poudarja tudi, da se je vendarle nujno zavedati pomena kmetijstva in povečevanja proizvodnje hrane. Za to pa, pravi, potrebujemo strokovno delo ter sistem razdeljevanja in nadzora, od katerega je sploh odvisno, ali dobimo denar od EU.

»Kmetijsko-prehranski resor je relativno veliko racionalizacij izpeljal že v preteklih letih, z zmanjševanjem števila zaposlenih. Prišli smo do tega, da so nas lani dvakrat opozorili iz EU. Ustno so nas opozorili za področje varne hrane, da tu ne moremo več delati racionalizacije, pisno pa smo bili opozorjeni za delo plačilne agencije. Ta mora delovati. Če se preveč poseže v ta del, lahko izgubimo bistveno več kot z nekim varčevanjem. Ne smemo pozabiti, da smo prek nje lani izplačali skoraj 300 milijonov evrov in da je mogoče izplačati v prihodnjih letih tudi do 350 milijonov. Zato se ne moremo igrati s tem, da zaradi varčevanja potencialno onesposobimo njeno delovanje.«

Za kmetijstvo in celotno proizvodnjo hrane so zdaj nujna tudi nova strokovna in tehnološka znanja, ki jih v prakso lahko prenašajo dobre strokovne službe. Nekatere, kot je, denimo, za rastlinsko proizvodnjo, bi morali zaradi okoljskih (podnebnih) sprememb in zato novih potreb še okrepiti.

Odrinjeni ribiči

Židan je kritičen tudi do varčevanja pri izplačilih pomoči ob naravnih nesrečah, ki največkrat prizadenejo kmetijstvo. »Mi naravno nesrečo že imamo pred vrati, in to je suša, ki je v Sloveniji že povzročila realno škodo. Napovedi, vsaj kratkoročne, so katastrofične, zato bi predlagal vladi, naj ne zmanjšuje sredstev na postavkah, kjer bi jih morala celo povečati zaradi razmer, ki jih v tem trenutku že poznamo.« Za nameravano varčevanje pri ribištvu pa pravi: »Politiki so si privoščili velike razprave, kje naj bo morska meja, na ribiče so pa pozabili. Ti poleg refundacij, ki nam jih je uspelo izpogajati in izpeljati z EU, potrebujejo strokovno pomoč. Če bi jih zdaj ponovno pustili na cedilu, pomeni, da se ne zavedamo temelja naše države, ribiči so del naše tradicije.«

Za krčenje sredstev v gozdarstvu pa je prepričan, »da je včasih bolje vložiti nekje en evro, da jih dobiš nazaj deset, kakor pa evro odvzeti in jih izgubiti pet«.

Klestenje gozdarskih vsebin

Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) bi po besedah v. d. direktorja Jošta Jakše glede na izpeljan program dela v letu 2011 in težave, ki so jih imeli ob zmanjševanju sredstev za delo v preteklih letih, morali letos že ob nespremenjenem finančnem obsegu nujno racionalizirati gozdarske vsebine. Varčevanju bodo podrejene tudi optimizacije delovnih procesov, združevanje organizacijskih enot in prilagoditev obsega del razpoložljivemu denarju. Zaradi minimalnega obsega sredstev, namenjenih izvajanju javne gozdarske službe, bo, kot pravi, vsako dodatno zniževanje imelo dolgoročne posledice na ohranjanje in razvoj slovenskih gozdov.

Proračunsko varčevanje v kmetijsko-gozdarskem sektorju bo odrezalo denar tudi državnemu skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Tako ne bo dobil za letos predvidenega denarja za nakupe zemljišč in gozdov v razširjenem desetkilometrskem obmejnem pasu. Direktorica Irena Šinko je razočarana: »Sklad je v tem letu že sprejel ponudbe za nakupe takšnih zemljišč v vrednosti približno 3,5 milijonov evrov. Sklenili smo tudi pogodbo s tremi ponudniki. Nakup bomo morali izpeljati, če bo upravna enota ugotovila, da smo predkupni upravičenci, in ta denar bo občutno manjkal v našem finančnem načrtu.«

Prijavi sovražni govor