Tudi koprski in mariborski študentje ločujejo

Ljubljana – V okviru evropskega projekta LIFE+ Ločujmo odpadke je družba Slopak obiskala študentski dom v Kopru in tri študentska naselja v Mariboru. Poleg novih pisano polepljenih zabojnikov so študentje dobili še veliko informacij o pravilnem ločevanju.

Ta teden se nadaljuje akcija ozaveščanja in informiranja študentov v študentskih naseljih po Sloveniji. Družba Slopak je tako obiskala študentski dom v Kopru in tri študentska naselja v Mariboru – Gosposvetsko, Tyrševo in Lent. Nalepke na novih zabojnikih izvirno prikazujejo okoljske prihranke, ki jih dosežemo s pravilnim ločevanjem – torej če napolnimo ves zabojnik z odpadki, ki vanj resnično sodijo.

Prihranki z ločevanjem

S polnim zabojnikom za papir ob pravilnem ločevanju prihranimo kar tri drevesa. Zabojnik za embalažo prikazuje, da lahko s pravilnim ločevanjem z enim zabojnikom poskrbimo za 250 kilogramov manj ogljikovega dioksida v našem ozračju. Zabojnik za steklo pa nam razkrije, da je prihranek polnega zabojnika steklenic in druge steklene embalaže tako velik, da bi s prihranjeno energijo prenosni računalnik lahko deloval ves mesec. Družba Slopak je vse študentske domove opremila tudi s plakati o pravilnem ločevanju odpadkov, ki jim bodo še bolj v pomoč in spodbudo, da odpadki pristanejo v pravilnem zabojniku.

Embalaža ni le plastična

Družba Slopak je skupaj z lokalnimi študenti – demonstratorji študente informirala o prednostih ločenega zbiranja odpadkov ter reševala dileme, ki se študentom ob ločevanju porajajo. Tako kot med ljubljanskimi študenti tudi v Kopru in Mariboru prevladuje dilema, kam s papirnatimi robčki in kuhinjskimi brisačkami. Pravilno sodijo v zabojnik za biološke odpadke in ne med papir kot marsikdo napačno presodi. Pogosto vprašanje je tudi, kam odvržemo pokrov od (steklenega) kozarca vloženih živil. Kovinski pokrov sodi v zabojnik za embalažo, skupaj s konzervami, pločevinkami, plastenkami, aluminijasto folijo ter kartonsko embalažo, v kateri so bila tekoča živila (tetrapak).

Študentje so večkrat izrazili tudi nerazumevanje oziroma nejasnost v zvezi s pojmom embalaža. Bliže jim je izraz »plastika«, vendar je ta lahko premalo nazoren, saj v embalažo poleg plastične, kakor smo zapisali, spada tudi kovinska embalaža. V Sloveniji je za to vrsto odpadkov na voljo večinoma le en zabojnik, ki je označen z nalepko embalaža. V nekaterih krajih pa ločeno zbirajo posebej plastično in posebej kovinsko embalažo.

Zdravila so nevaren odpadek

Zdravila, ki jim je pretekel rok uporabe, študentje najpogosteje odnesejo v lekarno, nekateri pa se sprašujejo, ali bi jih vseeno odvrgli med biološke odpadke. Zdravila nikakor ne sodijo med biološke odpadke, saj so nevaren odpadek, za katerega zagotovo ne želimo, da konča v novonastalem kompostu, in ga moramo odložiti posebej. Na voljo imamo še možnost zbirnih centrov in premične zbiralnice nevarnih odpadkov lokalnih komunalnih podjetij.

Novi koški za odpadke

Študentje so se posebej razveselili kompletov koškov za ločevanje, ki so jih prejeli od družbe Slopak. Pravilno ločevanje v študentskih sobah bodo še olajšali, saj so priročni, trpežni in pralni. Tako bodo študentje, opremljeni z novim znanjem, svoje odpadke še enostavneje odnesli do ekološkega otoka pred svojim domom in jim omogočili pot v predelavo.