Borut Tavčar, gospodarstvo, Brane Piano, Celje
Ljubljana – »Gre za še eno od mnogih neprofitnih okoljevarstvenih organizacij, katerih nasprotovanje projektu TEŠ 6 je bilo doslej vedno neutemeljeno in osnovano na napačnih predpostavkah ter izračunih,« na za projekt neugodne izsledke študije, ki so jo po naročilu slovenskega Focusa izdelali v nizozemskem CE Delft, odgovarjajo v HSE in TEŠ.
V Šoštanju pravijo, da slovensko okoljevarstveno društvo Focus, organizacija CEE Bankwatch Network in analitiki nizozemskega podjetja CE Delft zavajajo javnost, s tem pa sledijo početju nekaterih slovenskih politikov. Koga imajo v mislih, lahko ugibamo, a dejstvo je, da je podpredsednica Zaresa in bivša gospodarska ministrico Darja Radič ob objavi študije medijem takoj poslala izjavo, v kateri trdi, da je zdaj potrjeno, da je projekt »ekonomsko zgrešena oziroma neupravičena investicija«.
V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) in Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) zavračajo ugotovitev študije, da TEŠ v projektu TEŠ 6 ni predvidel nobenih alternativnih scenarijev. Predvidel in ovrednotil je tako obnovo blokov 4 in 5, kot gradnjo manjše enote in izrabo obnovljivih virov energije. Gradnja nadomestnega bloka 6 z močjo 600 megavatov (MW) se je izkazala za najprimernejšo, kar so ugotovili tudi vsi pristojni organi.
V HSE in TEŠ ne vedo, kako so v CE Delft izračunali ceno projekta po metodi »over night costs«. V študiji CE Delft je ta cena postavljena na 2,194 milijona evrov na MW, v TEŠ pa trdijo, da bi cena MW moči po tej metodi stala 1,79 milijona evrov. So pa v HSE veseli, da ne gradijo najdražje premogovne elektrarne na svetu, saj je edina primerljiva termoelektrarna na lignit v študiji precej dražja.
Investitorji v projekt TEŠ 6 trdijo še, da so v stroških upoštevane vse emisije CO2, tudi tiste, ki nastanejo pri proizvodnji toplote in zagonih bloka. Upoštevali pa so celo višje mogoče vrednosti kuponov CO2 v letu 2050 kot DE Delft. Nižje vrednosti kuponov bi stopnjo donostnosti projekta TEŠ 6 zlahka potisnile nad zahtevanih 9 odstotkov.
»Izračun donosnosti projekta kot tudi njegovo siceršnjo ekonomsko, ekološko in energetsko ustreznost sta v okviru skrbnega pregleda opravili tako EIB kot EBRD, v okviru revizije investicijskega programa pa je izračunano ekonomičnost projekta potrdilo eno največjih svetovnih svetovalnih podjetij KPMG (s 138.000 zaposlenimi) ter pozitivno ocenil tudi Peter Groznik, eden največjih strokovnjakov na tem področju v Sloveniji,« pravijo v HSE. V HSE okoljevarstvene organizacije zato pozivajo, naj javno predstavijo, kateri projekti omenjenih bank so se v praksi izkazali kot nasedle investicije.