V vode 140 kilogramov plastike iz pralnih strojev

Ljubljana – Na v ameriških univerzah zelo spoštovani olimpijadi Isweeep (Mednarodni trajnostni svet - Energija, Inženirstvo, Okolje) v Houstonu sta dijakinji Maja Vidmar in Urša Pirc za nalogo Mikroplastika v odpadnih vodah pralnega stroja prejeli srebrno medaljo.

Po pogovoru z dijakinjama tretjega letnika Gimnazije Vič Majo Vidmar in Uršo Pirc ter njunima mentorjema, profesorico kemije Alenko Mozer s te gimnazije in Andrejem Kržanom s Kemijskega inštituta, je povsem jasno, zakaj je ta šola tako uspešna na mednarodnih naravoslovnih tekmovanjih. Ta so usmerjena v projekte, ki so povsem uporabni, poleg tega pa število tekmovanj na področju trajnostnega razvoja v zadnjih desetih letih skokovito narašča.

»Na Gimnaziji Vič z drugačnim pristopom k učenju naravoslovja sledimo aktualnim temam, dijaki to raziskujejo v praksi, ne teoretično iz knjig, začnemo pa kar v prvem letniku s celo populacijo. Nekateri od teh projektov prerastejo v tekmovalne. To niso abstraktni predmeti, dijaki vidijo, da lahko nekaj sami naredijo in se tudi odločajo sami. Ne tako kot politiki pred volitvami, ko govorijo oslarije v odtenkih sive, delamo res znanstvene projekte, s pravimi podatki, povsem uporabniške pa tudi povsem tehnične. Imamo ekipo kemikov, fizikov, biologov, tekmovanj pa je cel kup večinoma aprila, maja in junija. Treba se je usesti, naštudirati, kaj je treba pripraviti, kakšen je obseg in koliko denarja potrebuješ. V glavnem se zdaj udeležujemo dveh tekmovanj. Na Isweep je prijavljenih med 1300 in 1400 projektov na področju trajnostnega razvoja, olimpijada Genius pa je manjša,« pravi Alenka Mozer.

Boljše filtre v predpise

Kržan ob tem pravi, da bi morali tudi starejše raziskovalce usmeriti v projekte, ki so uporabni za ljudi in koristni za okolje. Taka je tudi raziskovalna naloga Mikroplastika v odpadni vodi pralnega stroja. Maja Vidmar in Urša Pirc sta povedali, da so plastični odpadki v vodah čedalje bolj opažena težava, raziskave posegajo tudi do majhnih delcev, količino plastičnih mikrovlaken v iztoku pralnega stroja pa sta določili prvi. »Plastična mikrovlakna so velik problem v okolju, saj absorbirajo škodljive kemikalije, pojejo jih morski organizmi, na koncu pa končajo tudi na krožnikih ljudi. Osredotočili sva se na pranje poliestrske odeje. Ker običajni filtri na pralnem stroju ne zadržijo praktično ničesar, smo skonstruirali boljši filter z 200 mikrometrskimi režami (mrežico so izdelali v Donitu Medvode). Največ vlaken gre ven pri prvih pranjih, potem se količina ustali na nižji vrednosti, vendar gredo vlakna v odtok pri vsakem pranju. Pralni prašek in mehčalec na to praktično nimata nobenega vpliva,« pravita Maja Vidmar in Urša Pirc.

Izračunali sta, da slovenska gospodinjstva v vode na leto spustijo najmanj 140 kilogramov plastičnih mikrovlaken. Ker so zelo lahka, je to precej velika številka. Posebej zato, ker čistilne naprave mikroplastike ne zadržijo. V projektu so namreč vzeli vzorec vode na iztoku domžalske čistilne naprave in našli precej plastičnih delcev. Zakonodaja lovljenja mikroplastike namreč ne predpisuje, ni pa dvoma, da se bo to nekoč moralo zgoditi. Tudi gostejše filtre za pralne stroje bi lahko pričakovali v prihodnjih letih in, glede na to, da to že delajo, tudi priložnost za slovensko gospodarstvo. Tak filter se ne maši med delovanjem pralnega stroja, ga je pa treba po vsakem pranju očistiti, podobno kot 190-mikrometrski filter sušilnega stroja. »Nikakor pa ne mečite kosmov v straniščno školjko, saj jih niti čistilne naprave ne zadržijo,« opozarjata Urša Pirc in Maja Vidmar. Ulovljena mikrovlakna sodijo v ustrezen smetnjak.

Flis ni več okoljski uspeh

Pred to raziskavo je bil o pranju flisa objavljen le en članek, v katerem je navedeno, da se pri enem pranju izloči 190 vlaken. »To je zanimiv podatek, a povsem neuporaben, saj ne izvemo niti kako velikih niti kako težkih vlaken. Zato smo se lotili tega problema drugače,« pravi Kržan. Tudi zato je bil projekt Urše Pirc in Maje Vidmar predstavljen na mediteranski konferenci v Atenah, na posvetu o morskih odpadkih. »Doživeli smo izjemen odziv, mnogi so želeli izvod naše naloge. Flis je bil najprej zgodba o okoljskem uspehu, saj je večinoma izdelan iz odpadnih plastenk. Zdaj smo pokazali tudi to, da so mikrovlakna, ki ga sestavljajo, nova obremenitev okolja,« je dodala Alenka Mozer. Kržan je ob tem opozoril, da lahko vlakna vežejo triklosan, množično uporabljano antibakterijsko sredstvo v higienskih izdelkih in kozmetiki, pod sončno svetlobo pa se ta spremeni v dioksin, najbolj strupen izpust, povezan zlasti s sežigalnicami odpadkov.

Olimpijade za dijake so sicer tekmovanja, kjer običajno ni po ene zlate, ene srebrne in bronaste medalje. Zlatih je tako na Isweepu najboljših deset odstotkov projektov, naslednji 20 odstotkov je srebrnih, še 20 odstotkov pa je bronastih od uvrščenih v finale (letos 385 od 1326 nalog). Isweep je sicer zelo odmevna olimpijada, večina ameriških univerz jo ima za referenco pri podelitvi štipendij, nagrade so visoke (tudi 1500 dolarjev), sojenje je celodnevno, imajo celo lov na talente. »Še posebej imajo radi dekleta na področju naravoslovja,« pravi Alenka Mozer. Zaradi animacije na tablici sta bili Maja Vidmar in Urša Pirc tudi zelo pohvaljeni in povabljeni kot posebni gostji na prvo olimpijado avgusta v Tuniziji. »Tega pa si ne moremo privoščiti, ker naš javni sklad za razvoj kadrov in štipendije po tem, ko se je pred leti opekel z enim računalniškim tekmovanjem, ne financira udeležbe na nobenem tekmovanju, ki ne poteka že vsaj tri leta. Tako da nikoli ne bomo v prvi rundi zraven,« pravi profesorica, ki je v nasprotju z večino učiteljev svojim dijakom zaupala številko mobilnega telefona in ni doživela še nobene zlorabe.

Praksa in odlični študenti

Gimnazija Vič je v drugih projektih raziskovala antibiotični učinek česna in ugotovila, da učinek pada s starostjo in dolžino poti do kupca. Kitajski česen je bil tako v vseh analizah najslabši. Delali so tudi poliuretansko peno iz utekočinjenega odpadnega lesa, raziskovali pa tudi možnosti shranjevanja odpadne toplote naprav v gospodinjstvu. Zaradi praktičnega poučevanja (forenzično iskanje vlomilca, določanje vsebnosti kislin v refošku in vitamina C v sokovih, elektroforeza DNK ...) prihajajo iz Gimnazije Vič zelo uspešni študenti naravoslovnih fakultet, ki se zadnja leta pridejo kar same predstavit na gimnazijo, kjer, kot pravijo, radi delijo znanje in dobre prakse.