Tiskane izdaje
Ljubljana – V Varšavi se je začela 19. podnebna konferenca Združenih narodov, na kateri ne bo sprejet sporazum, mora pa omogočiti pripravo osnutka svetovnega dogovora do marca 2015. Konec tega leta bodo namreč v Parizu dokončno določali prihodnost sveta.
Na Filipinih pa tudi pri nas postaja jasno, da vremenske katastrofe in obnove, ki jim sledijo, stanejo občutno več, kot bi stalo financiranje ukrepov za prilagajanje, pri nas, denimo, sistemov zadrževanja vode in namakanja v času suše. Zlasti države, izpostavljene tajfunom, orkanom in višanju morske gladine, pa zahtevajo hitro ukrepanje tudi za blaženje podnebnih sprememb. Tudi Greenpeace zahteva podobno. Na četrto največjo premogovno termoelektrarno na svetu, Bełchatów, so zato projicirali sporočila »Taljenje Arktike se začne tukaj!« in »Podnebne spremembe se začnejo tukaj!«, da bi opozorili na Greenpeaceove aktiviste in novinarja, ki so zaradi protestiranja proti črpanju nafte na Arktiki in podnebnim spremembam že skoraj dva meseca priprti v Rusiji. Greenpeace poziva vse države na Varšavski podnebni konferenci (COP19), naj pospešijo zmanjševanje emisij in se zavežejo k postavitvi novih ciljev zmanjšanja emisij leta 2014. Ti cilji morajo pripeljati do sporazuma, ki bo začetek konca obdobja fosilnih goriv. Nov svetovni sporazum naj bi bil sprejet leta 2015 v Parizu.
Politično se še nič ne mudi
V teh letih so konference Združenih narodov o podnebnih spremembah vselej povezane s podnebnimi katastrofami. Pred dvema letoma so tudi Durban zajele poplave, lani je ZDA zadela Sandy, letos Filipine Haiyan.
Po konferenci v južnoafriškem Durbanu leta 2011 so svetovni dogovori o ukrepanju proti podnebnim spremembam in prilagajanju nanje upočasnjeni. V napol poplavljenem obmorskem mestu so se politiki dogovorili, da bodo svetovni sporazum o ukrepih za upočasnitev podnebnih sprememb potrdili leta 2015, uveljavili pa ga bodo šele leta 2020. Cilj, da se planet do konca stoletja ne bo segrel za več kot dve stopinji Celzija, je s tem najverjetneje že postal nedosegljiv.
Znanstveniki namreč ugotavljajo, da se ogljikov dioksid, ki je glavni povzročitelj tople grede, v atmosferi kopiči. To je pred kratkim v Ljubljani preprosto pojasnil David MacKay v odgovoru dvomljivcu o človekovem pomembnem vplivu na ta pojav.
»Fiziki vemo, da bo ogljikov dioksid ostal v atmosferi stotine let. Narava je bila tisočletja v ugodnem ravnovesju, toliko ogljika, kot se je naravno sprostilo, se je potem tudi vezalo v morjih in rastlinah. Mi smo dodali malo nad naravnim izpustom in to se kopiči,« je dejal MacKay in dodal, da so povečane koncentracije ogljikovega dioksida pred 75 milijoni let povzročile segretje za pet do osem stopinj Celzija, kar je vodilo v izumrtje večine vrst. »Mi smo zdaj na pol poti do tam,« opozarja MacKay.
Postopno zmanjševanje emisij tako ne bo prineslo odrešitve. Že zdaj se morja segrevajo, vsaka stopinja Celzija več pa pomeni sedem odstotkov več vodne pare v zraku in več energije za nevihte. To prinaša močnejše vetrove, bolj katastrofalne poplave in na drugi strani suše. Dviga se tudi morje, nekaj zaradi segrevanja, nekaj zaradi taljenja ledu na kopnem. Če se stopi ves led na Grenlandiji, bo gladina morij zrasla za sedem metrov, če se stopi še led na Antarktiki, pa še za dodatnih 70 metrov.
Veliko nelagodja vzbuja tudi gostiteljica 19. zasedanja, Varšava. »Tragična ironija je, da nasprotniki črpanja nafte sedijo v mrzlem ruskem zaporu, medtem ko ima industrija fosilnih goriv na konferenci neomejen dostop do politikov,« pravi Kumi Naidoo, prvi mož Greenpeacea. Poleg tega poljska vlada (na Poljskem 90 odstotkov gospodarstva temelji na fosilnih gorivih) blokira prizadevanja Evropske unije za konkretne zaveze v podnebnih pogajanjih.
Emisije rastejo
Po poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) in Svetovne meteorološke organizacije (WMO) je vsebnost toplogrednih plinov v atmosferi lani dosegla novo rekordno vrednost, s čimer se trend, ki bo oblikoval prihodnost planeta več sto ali tisoč let, nadaljuje. Zadnje poročilo WMO pravi, da se je učinek segrevanja med letoma 1990 in 2012 povečal za 32 odstotkov. Od začetka industrijske dobe leta 1750 se je vsebnost ogljikovega dioksida v atmosferi povečala za 41 odstotkov, metana za 160 in dušikovega oksida za 20 odstotkov. Po poročilu IPCC segrevanja planeta ni mogoče zanikati, od leta 1950 je več sprememb tako velikih, da niso bile presežene v desetletjih in celo tisočletjih prej. Atmosfera in oceani so se segreli (med letoma 1880 in 2012 za 0,85 stopinje Celzija), snega in ledu je manj (med letoma 1993 in 2009 je ledu vsako leto manj za 275 gigaton), gladina morij pa se je dvignila (dviga se čedalje hitreje, med letoma 1993 in 2010 za že 3,2 milimetra na leto).
Vsebnosti ogljikovega dioksida, metana in dušikovega oksida v atmosferi so največje v najmanj 800.000 letih. Med letoma 2002 in 2011 je človeštvo na leto v zrak spustilo 8,3 gigatone ogljikovega dioksida, leta 2011 pa že 9,5 gigatone. Od leta 1750 do 2011 smo v zrak spustili skupaj 555 gigaton ogljikovega dioksida, od tega je 240 gigaton ostalo v atmosferi, 155 gigaton so absorbirali oceani, 160 gigaton pa rastline.
Slabosti evropske politike
Kjotski protokol, ki ga je izvajala in ga še nadaljuje tako rekoč le Evropska unija, je po mnenju klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj EU in svetu prinesel samo večplastno škodo. EU se postavlja z zmanjševanjem emisij, vendar seštevki kažejo, da to ne drži. Zaradi omejitev se je namreč najbolj delovno intenzivna in tudi najbolj umazana industrija izselila v države v razvoju. Tja so se preselile tudi emisije, brez strogih standardov varovanja okolja in zapovedane učinkovitosti rabe energije pa so se celo povečale. Dodatno k emisijam prispeva tudi transport izdelkov do evropskih kupcev. Tako za Veliko Britanijo velja, da je zmanjšala emisije na 11 ton na osebo, če prištejemo še emisije, ki so nastale pri proizvodnji in prevozu izdelkov, ki so jih kupili Britanci, pa emisije zrastejo na 26 ton na osebo. Nič kaj drugače ni tudi v Sloveniji, ki proizvede približno devet ton emisij na prebivalca na leto. Še huje je, da so se z industrijo preselila tudi delovna mesta in prihodki za državne blagajne. Poleg tega je zamujena priložnost, da bi se države v razvoju usmerile drugače in bolj prijazno do okolja in podnebja. Brez emisij pri proizvodnji izdelkov za bogatejši zahod ima tudi Kitajska le tono emisij na prebivalca.
EU si bo na konferenci do 22. novembra sicer prizadevala za uravnotežen sveženj odločitev, ki bodo pospešile mednarodno ukrepanje proti podnebnim spremembam. »Uveljavitev že dogovorjenih ukrepov se mora razširiti, priprave na zmanjšanje svetovnih emisij pred letom 2020 se morajo okrepiti, poleg tega je treba pripraviti trdno podlago za sprejetje novega pravno zavezujočega podnebnega dogovora, ki bo vseboval zaveze za zmanjšanje emisij vseh držav,« je seznam prednostnih nalog delegacije EU.
