Z omejitvami rabe avtomobilov do več zdravja

Ljubljana – Veliko mest v Evropi se spreminja tako, da postajata kolesarstvo in učinkovit javni promet norma, ugotavlja Evropska agencija za okolje. Vendar opozarja tudi, da je promet še vedno glavni onesnaževalec zraka in tudi vir presežnega hrupa.

Promet ima velik učinek na kakovost življenja treh četrtin Evropejcev, ki živijo v mestih, saj je glavni onesnaževalec zraka. Poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) pravi, da to vodi v velik delež prebivalstva, izpostavljenega previsokim vsebnostim onesnaževal tako po standardih EU kot Svetovne zdravstvene organizacije. Resnost tega podatka se je izrazito povečala oktobra, ko so Združeni narodi razglasili onesnaženost zunanjega zraka za rakotvorno.

Druga velika zdravstvena težava je hrup prometa. Več kot četrtina prebivalcev Sofije, Luxembourga, Pariza in Talina je izpostavljenih presežnemu nočnemu hrupu (Ljubljana je po mnenju občanov nekje na sredini med evropskimi mesti). Velik vpliv na kakovost življenja ima tudi trajanje poti v službo in iz nje. Najhuje je v Londonu in Budimpešti.

Po poročilu EEA je veliko mest po drugi strani uspešno izboljšalo urbano okolje z dvema ukrepoma, ki sta povezana. Podprla sta prehod ljudi na nemotorizirane oblike mobilnosti in javni promet, hkrati pa zaostrila omejitve za uporabo avtomobilov tako z zaporami kot s parkirno politiko. Kljub začetnemu nasprotovanju takšne politike pogosto postanejo zelo priljubljene pri meščanih, ugotavlja EEA, pri čemer navaja zaračunavanje takse zaradi prometne gneče v Stockholmu.

Več stez, več kolesarjev

»Mnoga mesta uvajajo inovativne zamisli, ki bodo prometni sistem na podlagi avtomobila postavila med ideje, ki so stvar prejšnjega stoletja. Mestno življenje ne pomeni nujno tudi onesnaženega zraka, gneče, hrupa in dolgih potovalnih časov. Nove zamisli v urbanem prometu spreminjajo mnogo mest v bolj prijetne in zdrave kraje za življenje,« je poročilo pospremil izvršni direktor EEA Hans Bruyninckx.

Pri tem je pomembno, da boljša kolesarska infrastruktura ustvari razmere snežne krogle, ko se poveča število kolesarjev, to pa potegne za sabo nove izboljšave kolesarskih poti. V Londonu pa so se kolesarji odločili stvari pospešiti. Tako je več kot tisoč kolesarjev pred stavbo prometnega oddelka uprizorilo mrtve kolesarje, žrtve prometnih razmer, in zahtevalo večjo prometno varnost. Velika množica ležečih kolesarjev in njihovih koles je rezultat le dveh tednov spontanega aktivizma relativno majhne skupine s facebooka.

Sprememba prometne ureditve je že dokazano uspešna tudi v Ljubljani. Ob Slovenski cesti so se izpusti črnega ogljika, ki je najboljši kazalnik virov onesnaženja z delci, zmanjšali za kar 58 odstotkov. Meritve je izvajala družba Aerosol, njen direktor Griša Močnik pa pravi, da je zmanjšanje emisij črnega ogljika najboljša hitra možnost brzdanje podnebnih sprememb.

Kolo pomeni več zdravja

Gre seveda tudi za zdravje. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje znotraj Svetovne zdravstvene organizacije, je objavila, da je onesnaženost zraka povezana s širokim naborom bolezni, od bolezni dihalnih organov do težav s srcem. Leta 2010 je na svetu zaradi onesnaženega zraka, ki je bil vzrok za pljučnega raka, umrlo 223.000 ljudi.

Agencija se prvič ni ukvarjala s posameznimi onesnaževali, temveč je ocenila vpliv vseh, od izpustov dizelskih motorjev, topil in kovin do prahu. »Zrak, ki ga dihamo, je onesnažen z mešanico sestavin, ki povzročajo raka. Zdaj vemo, da onesnaženost zunanjega zraka ni le glavno tveganje za splošno zdravje, temveč tudi glavni vzrok za smrti zaradi raka,« je dejal Kurt Straif iz IARC.