Z velikimi popusti do manj odpadkov

Ljubljana – Pred leti so živila s pretečenim rokom uporabe iz obratov, ki prodajajo ali pripravljajo hrano, še lahko končala kot hrana za domače živali, domov so jih lahko odnesli trgovci, nekaj pa jih je bilo razdeljenih tudi med brezdomce. Danes ni več tako.

Zakonodaja na področju ravnanja z odpadki to strogo prepoveduje, zato smo se vprašali, kam iz trgovin odidejo vsa živila in drugi izdelki, ko jim poteče rok uporabe. Odgovora o količini odpadne hrane in drugih izdelkov po pričakovanjih nismo dobili. So nam pa iz Mercatorja, Spara in Lidla soglasno zatrdili, da je minimalna. Še najbolj konkretni so bili v prvem z odgovorom, da se količine bioloških odpadkov gibljejo pod mejo dovoljenega kala za trgovinsko dejavnost – ta se razlikuje glede na vrsto izdelkov, pri svežih živilih je na primer večji kot pri predelanih –, hkrati pa jih stalno zmanjšujejo. Izboljšanje razmer na tem področju v zadnjih dveh letih je potrdil tudi dr. Aleš Kuhar z ljubljanske biotehniške fakultete. Trgovci so začeli previdneje naročati in upravljati zaloge, hkrati pa aktivneje uporabljati marketinške strategije na področju znižanja cen izdelkom pred potekom roka uporabe. Večjo težavo Kuhar vidi v ostankih hrane v javnih kuhinjah in restavracijah.

Znižanja do 80 odstotkov

Vsi trije trgovci, ki so odgovorili na naša vprašanja, upoštevajo sistem HACCP za zagotavljanje varne hrane – v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so ga razvili pri ameriški vesoljski agenciji Nasa –, ki vključuje redno spremljanje rokov uporabnosti živil na prodajnih policah. Živila s pretečenim rokom trajanja vsak dan izločajo s polic. S pomočjo različnih sistemskih in programskih rešitev pazijo, da količine naročenega blaga prilagajajo pričakovani odprodaji, in izdelkom pred potekom roka uporabe znižujejo cene, zato ostaja vrednost odpisanega blaga tako rekoč zanemarljiva.

»Naš namen je prodati čim več svežih živil, zato veliko izdelkov v posameznih blagovnih skupinah prodamo po znižanih cenah v različnih akcijah pospeševanja prodaje z do 50-odstotnim popustom. Za različne izdelke so predpisani različni kritični roki pred iztekom roka uporabnosti. V primeru nastanka kritičnega roka živilu močno znižamo ceno, tudi do 80 odstotkov. Takšne izdelke posebej označimo, zložimo na posebne police, če je to mogoče, in navedemo znižano ceno oziroma odstotek znižanja,« so povedali v Mercatorju.

Izdelki z znižano ceno zaradi skorajšnjega poteka roka uporabe se prodajajo podobno kot izdelki enake vrste oziroma določene blagovne znamke z daljšim rokom trajanja.

Posebej nas je zanimalo, kaj se zgodi z neprodanimi svežimi pekovskimi izdelki. V Mercatorju si prizadevajo zmanjšati količine neprodanega kruha tako, da ga v prodajalne dostavljajo večkrat na dan, omogočajo 50-odstotni popust na cene nepakiranega kruha uro pred zaprtjem prodajaln, kruh in pekovsko pecivo pa tudi dopečejo na prodajnih mestih. Če kljub temu kruh ob sedmi oziroma osmi uri zvečer ostane na policah, ga vrnejo dobaviteljem.

V Sparu je kruh različnih dobaviteljev v prodaji le en dan, presežke tistega iz lastne pekarne pa ponudijo naslednji dan po polovični ceni. Pri tem poudarjajo, da tudi pri kruhu redno spremljanje prodaje omogoča optimalno naročanje in s tem minimalna vračila. Enako s presežki kruha različnih dobaviteljev storijo v Lidlu.

Vrnjenih največ 
14 odstotkov kruha

Zakonodaja na področju ravnanja z odpadki zapoveduje, da morajo podjetja, ki prodajajo ali pripravljajo hrano, poskrbeti za njeno ločevanje in odvoz. Zato tudi trgovci nobenih bioloških odpadkov ne odmetavajo sami, ampak jih predajo pooblaščenim prevzemnikom odpadkov, ki so zakonsko obvezani zagotoviti njihovo obdelavo. Pri teh pa smo naleteli na precejšnjo skrivnostnost.

Pri Mercatorju in Sparu za ravnanje, razvrščanje in odvoz organskih odpadkov (razen kruha) skrbi domžalsko podjetje Biotera, ki se z zbiranjem in odvozom organskih odpadkov ukvarja od leta 2003. V podjetju ocenjujejo, da prevzemajo organske odpadke polovici vseh imetnikov odpadkov te vrste; med njimi so poleg trgovin gostinski lokali, šole, vrtci in druge ustanove, kjer pripravljajo hrano. Večji delež odpadkov oddajajo slovenskim bioplinarnam, predvsem bioplinarni Lokve, kjer jih predelajo električno energijo, manjši del, na primer odpadna jedilna olja, pa dolgoletnemu poslovnemu partnerju v tujini, ki jih predela v biodizel. Cene odvoza organskih odpadkov pri Bioteri določajo na podlagi stroškov, ki nastajajo pri zbiranju, odvozu, oddaji in predelavi odpadkov. 

Neprodani kruh trgovci vrnejo dobavitelju. V Žitu, ki je s svojimi izdelki prisotno v vseh slovenskih trgovskih verigah, so nam povedali, da je odstotek vračil odvisen od dogovorov s posameznim trgovcem, na splošno pa se giblje med nič in 14 odstotki. Vrnjeni kruh tudi oni oddajo podjetju za zbiranje in predelavo organskih odpadkov.

Neživilske izdelke, ki jim poteče rok uporabe ali se jim poškoduje embalaža, trgovci zbirajo in hranijo na posebnih, za to določenih mestih. »Po odstranitvi embalaže se takšna živila zberejo v posebnem hlajenem kontejnerju. Ta se prazni po potrebi enkrat ali večkrat na teden. Za ustrezen odvoz in praznitev kontejnerjev imamo podpisano pogodbo s pooblaščenim zunanjim izvajalcem,« so povedali v Sparu. V nekaterih primerih pa trgovci izdelke vrnejo dobaviteljem.

V Mercatorju pa smo povprašali, koliko dodatnih kilogramov odpadkov bo povzročila embalaža zaradi pakiranja sadja in zelenjave, ki ga je napovedal v prihodnosti. Odgovorili so nam, da embalaža za pridelke in živila slovenskega porekla, ki jo bo ponudil manjšim slovenskim kmetom, ni namenjena povečevanju količin odpadkov, ampak temu, da bodo pridelki in živila, pridelani na kmetijah, hitreje in ustrezno pakirani dosegli svoje kupce. »Brez ustrezne embalaže številna živila namreč ne morejo na police, tudi ekološki pridelki morajo za prodajo biti v posebni embalaži, da so ločeni od drugih. Že v razpisu je bil eden od pogojev, da je embalaža trajnostna, zato je bila v žiriji, ki je predloge za embalaže ocenjevala, tudi predstavnica družbe Slopak.«