Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – Podnebne spremembe, ki se že dogajajo, po mnenju predsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sama Hribarja Miliča tudi za gospodarstvo predstavljajo številne izzive. Na posvetu Zeleni kažipot so opozorili tudi na to, da je edina razvojna pot za Slovenijo varčevanje z viri, za kar pa je treba sestaviti natančen načrt.
Po mnenju Sama Hribarja Miliča se prvi izzivi gospodarstva pojavijo pri ustvarjanju dobička in konkurenčnosti. »Ali to, kar gospodarstvo ustvarja, ustvarja dovolj družbeno odgovorno, da bo zadržalo nezadržen tok spreminjanja podnebnih razmer, ali te izzive izkorišča tudi kot poslovno priložnost, ali se do partnerjev oziroma deležnikov vede odgovorno, ko gre, denimo, za embalažo in spoštovanje določenih okoljskih pravil. Vse to so okoliščine, v katerih moramo danes poslovati. Okoliščine, ki pa jih, vsaj v Sloveniji, dodatno zaostrujejo razmere, ki jih v gospodarstvu ocenjujemo z izrazom preorganiziranost oziroma prebirokratiziranost celotnega sistema,« je dejal prvi mož Hribar. Prenašanje evropskih direktiv in uredb ter posledično nenehno spreminjanje zakonodaje je za podjetja pogosto zelo stresno in zahtevno pa tudi drago. »Mnoga podjetja pravijo, da v Sloveniji na nekaterih področjih veljajo pravila, ki so precej strožja od pravil pri konkurenci. In tudi tu bi gospodarstvo želelo spremembe,« opozarja Hribar.
V Sloveniji so se zneski denarja, namenjenega okolju, od leta 2001 do 2008 po navedbah Janje Leban z GZS povečevali. Podjetja so leta 2008 v okolje vložila 346 milijonov evrov, to je dvakrat več od vrednosti naložb leta 2001. Ključna vlaganja so povezana z vodo, zrakom in odpadki, 45 odstotkov vsega denarja je namenjenega tem področjem.
Albin Keuc z ministrstva za okolje in prostor je povedal, da se je že več držav odločilo za razvoj, v katerem ni veliko prostora za uvažanje vedno svežih surovin. Po njegovih besedah ni tako težko ugotoviti, zakaj se Nemčija zdaj drugače razvija kot Slovenija, saj je že leta 1994 sprejela zakon o zapiranju snovnih tokov oziroma o družbi recikliranja. Podoben zakon je leta 2000 sprejela Japonska, leta 2008 pa še Kitajska. V Sloveniji so trendi povsem drugačni.
Keuc je opozoril, da se naložbeni kapital seli iz finančnih instrumentov v blago, kar povzroča rast vrednosti hrane in surovin. Poleg tega se tekma za vire med G20, Japonsko, Korejo, Brazilijo, Rusijo, Indijo, Indonezijo in Kitajsko zelo zaostruje. V Sloveniji pa še v bogati biodiverziteti vidimo oviro namesto izjemnega kapitala.
»Razmere so slabe deloma zaradi gospodarske krize, deloma zato, ker Slovenija ni prišla do kakovostnega preboja,« meni Ana Mladenovič z Zavoda za gradbeništvo. Povedala je, da je odpadek vir, veliko pa jih je uporabnih v gradbeništvu. Pogosto se obnesejo celo bolje kot naravni materiali. Takšne so, denimo, primerno zbrane ruševine in jeklarske žlindre namesto peska in proda, elektrofiltrski pepel pa lahko zamenja cement. Ampak pri nas je stopnja recikliranja teh materialov 15-, v Evropski uniji pa 30-odstotna.