Za ožji sektor države 140 milijonov

Ljubljana – Samo ožji sektor javne uprave zaseda 800.000 kvadratnih metrov prostorov. Energetska prenova kvadratnega metra stane med 200 in 500 evrov, kar skupaj pomeni vsaj 160 milijonov, tega pa se slovensko gospodarstvo premalo zaveda.

Povprečna stavba javne uprave nima izoliranega pročelja in podstrešja, ima pa prostore, ki so visoki do tri metre, 30 let stara lesena okna z dvojno zasteklitvijo, ogreva pa se na kurilno olje, so ugotovili v raziskavi Reus, ki jo izvaja Informa Echo. Razmere poskušajo popraviti tudi z projektom Effect (Nadgradnja energetsko učinkovitih javnih naročil za uravnoteženo gospodarsko rast jugovzhodne Evrope), v katerem sodelujeta Institut Jožef Stefan (IJS) in ministrstvo za pravosodje in javno upravo.

Polona Lah z IJS je povedala, da podjetja opažajo veliko pozitivnih sprememb na področju javnega naročanja zelenih storitev in izdelkov, vendar je še precej prostora za izboljšanje. Velike birokratske ovire so značilnost vsega javnega naročanja, na drugi strani pa podjetja ne poznajo dovolj državnih načrtov in nimajo dovolj denarja za obsežne programe pogodbenega partnerstva, kjer podjetje vloži v energetsko sanacijo, uporabniki pa projekte odplačujejo s prihranki. Lahova meni, da bi za tako javno-zasebno partnerstvo kazalo na začetku povabiti katerega od tujih ponudnikov.

Na vprašanje Dela, kakšni so načrti države, je Lucija Remec z ministrstva za pravosodje odgovorila, da bi morali po zavezi vsako leto prenoviti tri odstotke javnih stavb. V prenovo šteje tudi preselitev v energetsko varčnejšo stavbo. Remčeva je opozorila na veliko težavo, ki jo ima ožja javna uprava s svojimi 550.000 kvadratnimi metri prostorov. »Polovica naših stavb je spomeniško zaščitenih, kar zelo draži, če že ne popolnoma onemogoča prenove in zmanjšuje priložnosti za slovensko gospodarstvo. Naša država ohranja popolnoma zastarele elemente, betonske bloke in lesena okna za vsako ceno.«

Polona Lah jo je dopolnila, da je v Sloveniji 10 milijonov kvadratnih metrov javnih stavb, od tega je polovica v lasti države, druga polovica pa v lasti občin. Med letoma 2007 in 2013 smo v Sloveniji energetsko obnovili 1,56 milijona kvadratnih metrov stavb oziroma 230.000 kvadratnih metrov na leto. Med letoma 2014 in 2020 bo treba na leto obnoviti tri odstotke stavb, kar pomeni 300.000 kvadratnih metrov, da bo vsota 2,2 milijona kvadratnih metrov (tisoč stavb s površino parlamenta) oziroma 38 odstotkov vseh javnih stavb.

Slovensko gospodarstvo bi lahko pri tem zelo sodelovalo vsaj na področju gradbeništva, gospodinjskih aparatov in razsvetljave, vendar se bo moralo malce podvizati. Kot opozarja Lahova, ni nujna le prenova javnih stavb, tu so tudi podpore za prenovo zasebnih stavb in stavb podjetij. Zelo pomembna bo tudi podpora inovacij, sicer bomo v Slovenijo le uvažali tuje tehnologije. Slovenska podjetja pa se morajo tudi otresti strahu pred prijavo projektov za evropski denar.