Tiskane izdaje
Odpadne baterije nikakor ne smemo odlagati v domači zabojnik med mešane odpadke. Zaradi težkih kovin, ki jih vsebujejo, spadajo med nevarne odpadke, zato je njihovo mesto v zbirnih centrih ali trgovinah, kjer smo jih kupili.
Poznamo alkalne baterije, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, nikelj-metalhidridne, ki so v telefonskih aparatih, mobilnih telefonih, elektronskih napravah in igračah. Tu so tudi nikelj-kadmijeve baterije, ki jih uporabljamo v električnem orodju in kamerah, li-ionske baterije, ki poganjajo prenosne računalnike, digitalne kamere in nekatere mobilne telefone, ter kot četrte še gumbaste baterije, ki so v slušnih aparatih, ročnih urah in drobni prenosni opremi. V vsakem stanovanju jih najdemo kar nekaj, če ne drugje, imamo vsak dan stik z njimi, ko gledamo na uro, uporabljamo računalnik ali gledamo televizijo. Nekatere imajo možnost ponovne polnitve, druge ne, vsaka baterija pa ima svojo življenjsko dobo. Na leto jih povprečni Evropejec porabi deset.
Kot potrošnik moramo biti pozorni na znak za ločeno zbiranje odpadnih baterij in akumulatorjev, ki je prečrtan zabojnik za odpadke.
Če z odpadnimi baterijami ne ravnamo previdno, lahko živo srebro, kadmij, litij, nikelj in druge težke kovine preidejo v okolje in povzročijo onesnaženje podtalnice ter s tem pitne vode. Tudi sežig odpadnih baterij poveča emisije v zraku in ga onesnažuje. Odlaganje med mešane komunalne odpadke je zato prepovedano.
Zbiranje, predelavo in ravnanje z odpadnimi baterijami ureja evropska zakonodaja, na podlagi katere je bila sprejeta Uredba o baterijah in akumulatorjih in odpadnih baterijah in akumulatorjih. Njihova oddaja je brezplačna, naj si bo to v trgovinah, bencinskih črpalkah, specializiranih trgovinah ali v zbirnih centrih.
Če odpadne baterije pošljemo na reciklažno pot, ohranjamo naravne vire. Plastiko in kovine, ki jih pridobimo z recikliranjem, lahko namreč uporabimo pri izdelavi novih izdelkov. Proizvodnja baterij je namreč energetsko izjemno potratna. Za izdelavo ene same potrebujemo 50-krat več energije, kot je ta v svojem življenjskem ciklu proizvede. V Sloveniji za ravnanje z odpadnimi baterijami od sredine leta 2011 skrbi tudi družba Slopak. Leta 2012 je dosegla zahtevano stopnjo zbranih odpadnih baterij ter poskrbela za njihovo predelavo.
