Zelena mobilnost se začne v mestih, ne v državah

Ljubljana – V Vitorii-Gasteizu, ki letos nosi naziv Zelena prestolnica Evrope, je potekal kongres Civitasa, namenjenega sodelovanju evropskih mest za čistejši in boljši promet. Videli smo širok nabor izpeljanih ukrepov v prid pešcem, kolesarjem in javnemu prevozu.

Župan Vitorie Javier Maroto je povedal, da je 80 odstotkov mest v Evropi srednje velikih, trajnostne rešitve pa morajo priti prav iz njih. »Če ne pustiš ljudem razmišljati zeleno, ne prideš nikamor. Življenje v zelenem mestu je boljše za vse. Vlade ne morejo razmišljati tako kot župani. Ne morejo vključiti vsakdanjega življenja državljanov. Z govori ne prepričajo nikogar več, ljudem je treba dati konkreten primer na ogled in v razpravo,« pravi župan. Evropska komisija bo akcijski načrt za mobilnost objavila sredi prihodnjega leta.

V Vitoria-Gasteizu so za zeleno nagrado Evrope postorili marsikaj. Najbolj značilni so »superbloki« v mestu, ki ima 240.000 prebivalcev. To so večje soseske, znotraj katerih si prostor delijo tramvaj ali avtobus, pešci in kolesarji, saj je hitrost za avtomobile, ki imajo na voljo le enosmerne ozke ulice, omejena na 30 kilometrov na uro. Večje ceste so na obrobju, imajo pa tudi urejene kolesarske steze, široke pločnike in zelenje. Javier Maroto pravi, da je treba v tako spremembo postopoma in v soglasju s prebivalci. Najprej so uredili en takšen superblok in ga potem dali v široko razpravo.

Iskanje bližnjic skozi te superbloke se ne izplača, na vseh njihovih glavnih vhodih in izhodih so kamere. Kazen za tistega, ki bi zgolj prevozil superblok, je 200 evrov, ker je to opredeljeno kot območje za pešce, kjer se tudi parkirati ne sme kjer koli. Prebivalci imajo garaže, ki jih plačujejo, a so zadovoljni, ker imajo skupen varen prostor. Vse to je, v nasprotju s strahovi trgovcev (V Vitorii so prodajalnice v pritličju vsakega stanovanjskega bloka, ni pa velikega nakupovalnega središča), povečalo promet lokalov. S tekočim trakom v najstarejši del mesta so oživili tudi območje, ki je bilo umirajoč geto.

Superblokov je v Vitorii zdaj pet, za ta teden so napovedali odprtje 17 novih. V prvi fazi bodo uredili 48 superblokov, vseh skupaj pa bo 77. Ureditev cest in tirov za tramvaj usklajujejo z obnovo kanalizacije. »80 odstotkov prebivalcev nima več kot 300 metrov do postajališča javnega prevoza. 45 odstotkov ljudi hodi peš, kar hočemo ohraniti, cilj za kolesarje pa je 15-odstotni delež poti. Leta 2050 ne bo več kot deset odstotkov poti z avtom,« našteva Maroto.

Na vprašanje Dela, zakaj so pri vseh naporih ustavili projekt mestnega kolesa, je Maroto odgovoril, da se pogovarjajo z drugo družbo, ki bi dala denar za sistem, saj mestni proračun tega ne omogoča. »Naš cilj je čim več ljudi na kolesih, kar pomeni omogočati uporabo kolesa. Naslednja stopnja bodo hoteli, kjer bo mogoče dobiti kolo za prevoz po mestu,« pravi župan. Dodal je, da je pomembno širjenje kolesarskih stez in širjenje con z omejeno hitrostjo.

Elektrika in manj cest

Več pa Maroto vidi v zavezi za uvedbo mestnega električnega avtomobila. Teh naj bi bilo leta 2020 že deset odstotkov, razvili pa so ga v Španiji. »Smo član mreže mest, ki nameravajo nov javni prometni sistem utemeljiti na električnih vozilih. Tudi malih avtomobilih, ki jih bo mogoče najeti, povedati, da hočeš, denimo, do katedrale, in vozilo te bo odpeljalo tja, brez dotikanja,« je povedal Maroto.

V Vitorii nameravajo v prihodnje prostor za avtomobile še zmanjšati, saj bi radi zeleni obroč okrog mesta povezali z zelenim pasom mesta. Poleg tega bodo vsaj delno v naravno stanje vrnili reko, ki zdaj teče pod eno glavnih mestnih cest po kanalizacijskih ceveh. »Niso vse naložbe drage. Kolesa prihranijo denar gospodinjstvom, izboljšajo zdravje uporabnikov in hitrost prevoza. Lahko pozovemo ljudi k uporabi koles ali javnega prometa, to nič ne stane. Ne govorite kar naprej o krizi. Ko bo minila, bomo lahko izvajali večje naložbe, do takrat pa jih bomo domislili in dali v razpravo,« je Maroto povedal še drugim županom evropskih mest.

Ljubljana na poti

Po raziskavi REUS so pri prevozu trendi negativni. Osebni avto je še vedno najpogostejša izbira za vse potrebe po prevozu. Zmanjšal se je delež gospodinjstev z enim avtom, povečal se je delež s tremi avtomobili. Povečalo se je število prevoženih kilometrov v zadnjem letu, za hojo in avtobus pa je verjetnost izbire manjša, kot je bila lani.

»V Ljubljani je župan Zoran Janković pešec in avtomobilist, etablirani prometni strokovnjaki pa niso pripravljeni na spremembe v pojmovanju prometa. Podžupan Janez Koželj pa je kolesar, ki bije trde boje s prej omenjeno stroko,« smo slišali v Vitorii. Koželj je na seminarju Evropske okoljske agencije Promet, mobilnost in okolje, povedal, da nova ljubljanska prometna politika za leto 2020 predvideva 34-odstotni delež poti, opravljenih peš ali s kolesom, 32-odstotni delež javnega prevoza in 34-odstotni delež avtomobilov. Poudaril je, da pravo načrtovanje spodbuja hojo in kolesarjenje, kar je Ljubljana dosegla tudi s povečanjem peščevih površin za 550 odstotkov v štirih letih. Zelo uspešen je tudi projekt mestnega kolesa Bicikelj s 300 kolesi in 60 postajališči.

Poleg tega števila parkirnih prostorov v središču mesta niso povečali. »Naš cilj je obdržati prebivalce središča mesta,« je dejal Koželj. Takso za zgoščanje prometa je ocenil kot zadnji ukrep, urejanje trajnostne mobilnost v Ljubljani pa je še na začetku. Poudarili pa so tudi, da je Maribor sklenil uvesti okoljsko cono oziroma prepoved vožnje starih avtov v središču mesta, Ljubljana pa je središče zaprla za vse avtomobile.

Koželj sicer verjame v kolesarjenje, saj je ljubljanska topografija zanj idealna. »V 15 minutah prideš kamor koli v mestu in že peš v desetih minutah prideš do parka,« pravi Koželj. V Ljubljani poleg tega zgoščajo poselitev z novogradnjami na degradiranih območjih. Mnenje stroke je, da je stroškovno učinkovit javni promet mogoč le v zgoščenih mestih. Manjka pa še nekaj garaž na vstopih v mesto in še več v mestu, da se bodo avtomobili umaknili s cest, te pa bodo dobile drugo podobo.