Zeleno, ki ga Slovenija ne vidi zeleno

Vanesa Čanji, direktorica Fit medie in projekta Zelena Slovenija, o kratkovidnih okoljskih odločitvah.

Objavljeno
09. maj 2013 19.05
Celje, april 2013 - Vanesa anji, direktorica drube Fit media Celje in projekta Zelena Slovenija.
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
Celje – Zelene tehnologije in izdelki v EU dosegajo visoko rast, v Sloveniji pa ni tako. Zakaj, smo odkrivali z Vaneso Čanji iz celjske Fit medie, ki danes v Ljubljani pripravlja forum o trajnostnem razvoju, tudi z evropskim komisarjem za okolje Janezom Potočnikom.

Evropska komisija ocenjuje, da lahko močna rast v sektorju energije iz obnovljivih virov do leta 2030 ustvari več kot tri milijone delovnih mest. »Žal v Sloveniji ni sistematičnega pristopa k spodbujanju razvoja do okolja prijaznih tehnologij, izdelkov in storitev. Sprejemajo se celo kratkovidne ali ozko interesne odločitve, ki so za nacionalno ekonomijo škodljive,« pravi Vanesa Čanji.

Primer ozkega razumevanja zelenega je sistem podpor za obnovljive vire energije. Stroški za delovanje podporne sheme v Sloveniji so presegli makroekonomske koristi, saj investicije niso bile v celoti produkt domače proizvodnje. »Slovenija bi morala pripraviti ukrepe za doseganje okoljsko-energijskih ciljev do leta 2020, ki bodo spodbujali razvoj proizvodnje in ponudbe teh tehnologij na domačem trgu. Ne pa, da bo s spodbudami financirala uvoz izdelkov zelenih tehnologij, ki bi jih lahko naredila domača podjetja,« opozarja.

Drugi, ne toliko neznan primer je neizkoriščen potencial lesa kot strateške surovine Slovenije. V slovenskih gozdovih znaša letni prirast več kot devet milijonov kubičnih metrov lesa kot obnovljive surovine. »S trajnostnim in sonaravnim načinom gospodarjenja bi lahko na leto posekali 6,5 milijona kubičnih metrov lesa, pa ga samo 3,9 milijona kubičnih metrov. Obenem les izvažamo, lesnopredelovalna panoga pa propada. Treba je vedeti, da se v urejeni verigi vrednost lesa od gozda do končnega izdelka poveča za več kot stokrat. V državah, ki so v tem pogledu bolj razvite, vsakih sto kubičnih metrov predelanega lesa predstavlja eno novo delovno mesto. Pri nas pa se je v dvajsetih letih število zaposlenih v gozdno-lesni verigi s 40.000 zmanjšalo na 15.000,« pojasnjuje Čanjijeva.

Kritična je tudi do sistemske politike. Že junija lani sta ministrstvi za kmetijstvo in okolje ter za gospodarski razvoj in tehnologijo sprejeli načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020. V skoraj letu dni se ni zgodilo nič: »Akcijski načrt je obležal v predalih, sprejemajo odločitve, ki so v nasprotju z načrtom. Dr. Franc Pohleven celo meni, da je bil akcijski načrt bolj v prid gozdarjem in energijski izrabi lesa, in pravi, da bi morali slogan Les je lep spremeniti v Les je lep za kurjavo …«

Nekaj dobrih praks v Sloveniji seveda obstaja. Tudi zato Fit media vztraja pri svojem poslovnem projektu Zelena Slovenija. V Ljubljani bodo danes, 10. maja, pripravili okoljski forum z naslovom Trajnostni razvoj je pot k zeleni Sloveniji. »Sektorski politiki želimo konkretne predloge za vizijo trajnostnega razvoja Slovenije do leta 2020. Besed je veliko, konkretnih potez premalo,« dodaja.

Opaža tudi, da država pod pritiski parcialnih interesov in gašenja požarov privoljuje v kratkovidne pragmatične rešitve, obenem pa je razumevanje trajnostnega razvoja razglašeno: »Očiten primer je Natura 2000. Okoljska stroka vztraja pri zaščitniškem odnosu do narave, spregleda pa ekonomski in socialni vidik razvoja. Zato je Slovenija evropska prvakinja v obsegu ozemlja, ki ga ščiti z Naturo 2000, s tem pa si je priprla, če ne zaprla vrata za projekte, ki bi lahko bili za državo trajnostno koristni. Če bomo hoteli biti razvojno uspešnejši, kar se mora videti tudi v novih delovnih mestih in dodani vrednosti, se bomo morali strokovno in politično trajnostno uskladiti. Zeleni forum bo zato poskušal povezati stroko, politiko in nevladne organizacije.«

Morda jim to celo uspe. Na forum so prihod napovedali komisar EK za okolje Janez Potočnik, kmetijski in okoljski minister Dejan Židan, Dušan Plut in Vlasta Krmelj. Razpravljali bodo o trajnostnih ciljih in političnih prioritetah za njihovo doseganje. »Slovenija ima na področju trajnostnega razvoja in zelenih tehnologij ogromen neizkoriščen potencial, ki bi moral biti pri iskanju rešitev za izhod iz krize med prioritetami,« je prepričana Vanesa Čanji.