Slovenija je v času medvladja kar hitro, le dan, dva za Nemčijo, Avstrijo in drugimi državami Unije, predstavila svoj sveženj ukrepov za stabilnost finančnega sistema, ki temelji na odločitvah nedavnega pariškega kriznega vrha evroskupine. Ukrepe sta prejšnji teden politično podprla odhajajoči premier Janez Janša in njegov pričakovani naslednik Borut Pahor z najbližjimi finančnimi sodelavci. Z njimi je zadovoljna tudi Banka Slovenije, ki bedi nad stabilnostjo bančnega sistema. Takšna relativna ažurnost in popolna enotnost najodgovornejših nista presenetljivi. Med drugim kažeta, da so zaradi posledic finančne krize tudi razmere na našem finančnem trgu izjemno napete, dotok svežih bančnih posojil v slovensko finančno ožilje pa je očitno precej pod potrebami in pričakovanji podjetij in bank.
Pri presoji ukrepov je ključen globalni kontekst. Svetovna finančna kriza je v začetku oktobra, po padcu wallstreetske ikone, investicijske banke Lehman Brothers, postala sistemska in bliskovito prešla na novo raven, ki je presegla prejšnja pesimistična pričakovanja. V takšnih razmerah se v svetu financ še bolj pospešeno kot prej dogaja beg od tveganih naložb h kakovosti. In ker banke zaradi bankrotov ne zaupajo več in ne posojajo druga drugi, so bile prisiljene stopiti v ospredje države, s skupnim evropskim dogovorom. Tuja posojila slovenskim bankam bodo tako odslej nosila bonitetni predznak države Slovenije, ki je za zdaj kar soliden, je pa vprašanje, kako in kako hitro se bodo bančni trgi odzvali na ta ukrep, ki naše banke zgolj izenačuje s številnimi drugimi denarja žejnimi tekmeci.
Do osem milijard evrov potencialnih jamstev bankam je daleč največja finančna operacija v slovenski zgodovini in jo je treba podpreti, saj bi se brez nje, v zdajšnjih razmerah, slovenski gospodarski stroj prej ali slej ustavil, s socialnimi, gospodarskimi in drugimi posledicami, ki si jih je težko zamisliti. Skupaj z drugimi predvidenimi, še težjimi ukrepi (državnimi posojili in morebitnimi lastniškimi posegi države v banke) pa jamstva prinašajo tudi velik moralni hazard. Ta naj bo odslej ena prvih skrbi centralne banke in tudi prihodnje vlade.
Iz četrkove tiskane izdaje Dela.