Durs je odobril 88 vlog za odlog plačila prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, kar je pomenilo, da zaradi insolventnosti delodajalcev prispevki niso bili nikoli plačani.
Ljubljana - Davčna uprava RS (Durs) je v prvi polovici letošnjega leta podjetjem odobrila 88 vlog za odlog plačila prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, kar je v številnih primerih pomenilo, da zaradi insolventnosti delodajalcev prispevki niso bili nikoli plačani. V zadnjem času se pojavljajo ugibanja o tem, ali odlog pomeni kršenje ustavnih pravic delavcev, saj so po pogodbi o zaposlitvi dajatve delodajalca določene in jih ne bi smel prelagati nihče tretji.
Po mnenju predstojnice katedre za delovno in socialno pravo na pravni fakulteti v Ljubljani Polonce Končar Durs z dovoljevanjem odlogov ne posega v pravno razmerje med delodajalcem in delavcem. Docent Grega Tičar in Luka Tičar s pravne fakultete v Ljubljani pa pojasnjujeta, da plačilo prispevkov temelji na zakonski ureditvi, in ne na pogodbi o delu, ter da na podlagi zakona o davčnem postopku Durs oziroma država lahko odločata o odlogu prispevkov.
»Dolžnost delodajalca, da plačuje prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izhaja iz razmerja med delodajalcem in nosilcem zavarovanja, in ne iz delovnega razmerja. To pomeni, da je v tem primeru nosilec zavarovanja upnik, ne delavec. Takšno razlago je sprejelo tudi Sodišče Evropskih skupnosti, ko je odločalo o tem, ali prispevki delodajalca za javno pokojninsko zavarovanje sodijo v pojem plačila ali ne. Odločilo je, da ne, kar pomeni, da Durs z dovoljevanjem odlogov plačila prispevkov ne posega v sporno razmerje,« pojasnjuje Končarjeva. V tem primeru se ji zdi najbolj sporna ureditev 228. člena Zpiza, ki določa pobiranje, izterjavo in nadzor nad plačevanjem prispevkov. Vprašanje je namreč, ali Zpiz lahko nadzira samega sebe.
Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela