Osem ameriških bank osumljenih prevar

Newyorški urad državnega tožilstva je v osmih ameriških bankah uvedel preiskavo v zvezi s trgovanjem s hipotekarnimi vrednostnimi papirji.

Šp.K/STA
čet, 13.05.2010, 17:52

New York - Tožilstvo banke sumi, da so bonitetne agencije z napačnimi informacijami napeljale k boljšim ocenam njihovih hipotekarnih obveznic, na svojih spletnih straneh poroča časnik New York Times. Časnik, ki se sklicuje na dva vira blizu preiskovalcem, navaja, da preiskava poteka vzporedno s podobnimi preiskavami ameriškega zveznega preiskovalnega urada, ki se prav tako sučejo okoli domnevno zavajajočih informacij finančnih družb svojim strankam.

Newyorški generalni državni tožilec Andrew Cuomo vzel pod drobnogled banke Goldman Sachs, Morgan Stanley, UBS, Citigroup, Credit Suisse, Deutsche Bank, Credit Agricole in Merrill Lynch, ki zdaj posluje pod okriljem Bank of America. Med bonitenimi agencijami pa so pozornosti tožilstva deležne Standard & Poors, Fitch in Moodys. Z boljšimi ocenami naj bi vlagatelje napeljevale k nakupu vrednostnih papirjev.

Vse preiskave so del velike preiskave dogajanja na Wall Stretu v zvezi s finančno krizo. V njih sodelujejo uradi državnega tožilstva, ministrstvo za pravosodje, FBI ter različne nadzorne institucije. S tem dodatno ustvarjajo pritisk na banke, medtem ko parlament razpravlja o strožji regulaciji ter reformi finančnega trga.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
1 komentar
Neznan

NEZNOSNA LAHKOST ZAPELJEVANJA

En dober ameriški analitik (žal ne najdem več povezave) je to lepo razložil:

Goldman Sachs je prosil banko A, da mu pripravi portfelj slabih naložb (CDO), ki bodo zagotovo šle "rakom žvižgat". Potem je svoje stranke zapeljeval in napeljeval h kupovanju teh svežnjev slabih naložb. Z banko B pa se je Goldman Sachs zmenil, da bo stavila, da bodo te naložbe propadle. Primer: narediš sveženj, ki je "vreden" 1 milijardo dolarjev (pravzaprav ni nič vreden, ker gre za ti. "toxic assets") in ga prodaš svojim strankam, ki ti že leta in leta verjamejo (to je tako, kot bi te prevaral družinski zdravnik). Potem pa druga banka stavi 1 milijardo dolarjev, da bo sveženj odšel v maloro. In ko sveženj zares odide v maloro, potem druga banka pobere 1 milijardo in si z "očetom" ideje razdeli "dobiček" v nekem razmerju (npr. fifty:fifty).

Odmik od realnosti je le v tem, da v teh primerih ni šlo za 1 milijardo dolarjev, temveč za stotine milijard.

Še boljši primer je dal en drug analitik. Predstavljajte si, da Goldman Sachs prodaja avtomobile. Iz zadnjega dvorišča, na katerem se zbirajo odpadni avtomobili, ki niso za drugam, kot za na odpadno železo, "sestavi" po delih en avto. Motor je od neke BMW kripe, šasija od neke Fordove kripe, kolesa so od enega starega Renault-a in še eenga Peugeot-a, luči so od ..., itn. Saj ste dojeli, a ne? Potem pa Goldman Sachs med svojimi strankami najde kupca in ga prepriča, da kupi tega spačka po ceni novega BMW-ja. Ko stranka odpelje, Goldma Sachs takoj odpre stavnico, v kateri stavi, da avto ne bo prišel niti do konca ceste, ker se bo pred tem razpadel.

Da Goldmanovo "pogruntavščino" HFT (High Frequency Trading) sploh ne omenjam.

Danes še vodovodarju ne moreš verjeti. Kaj šele bankirju!

14. maj 2010, ob 10:00:43
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej