Ljubljana - Kandidat za ministra brez listnice za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je za današnjo predstavitev dobil večinsko podporo odborov DZ za gospodarstvo in evropske zadeve; v prvem je bilo razmerje glasov osem proti štiri, v drugem pa devet proti pet.
Mitja Gaspari je v analizi razmer najprej naštel aktualne izzive: Evropska unija prehaja v obdobje stagnacije in recesije, izpostavljena je stroškovnim in konkurenčnim pritiskom, po produktivnosti dela zaostaja za ZDA in Japonsko, v ospredju so tudi cene energije in okoljski izzivi. Po njegovem lahko v drugi polovici prihodnjega leta računamo na ponoven vzgon gospodarske aktivnosti in rasti.
Napovedal je, da bo njegovo delo obsegalo tri glavna področja: usklajevanje razvojnih in strukturnih politik, usklajevanje evropskih kohezijskih politik in usklajevanje izhodišč za delovanje finančnega podpornega okolja (z okrepljeno vlogo Slovenske izvozne in razvojne banke). Poskrbeti bi morali tudi za pretočnost denarja med bankami in podjetji, in ukrepe, ki bi spodbujali rast, delovna mesta, inovacije in uporabo znanja itd. Zavzel se je za krepitev neodvisnih organov za varstvo konkurence in potrošnikov, poenotenje finančnih nadzornikov (za banke, zavarovalnice in kapitalski trg), izboljšanje sistema javnih naročil in namensko upravljanje javnih financ.
Prednost Evropskih zadev
Vodenje razvojnih politik in usklajevanje z drugimi ministrstvi naj bi pripeljali do večje in bolj učinkovite uporabe evropskih sredstev. Poudaril je, da bi morala biti informacijska platforma za porabo evropskega denarja umeščena v ministrstvo za finance, evropski viri naj bi se obravnavali kot del državnega finančnega okvira in ciljnega razvojno naravnanega proračuna, evropske zadeve pa naj bi imele prednost pri obravnavi na vladi. Poudaril je, da Slovenija doslej še ni črpala evropskih sredstev iz finančnega načrta Unije 2007-2013, ki sicer naši državi namenja 4,2 milijarde evrov.
Temu je oporekal Andrej Vizjak (SDS), rekoč, da »je zavajajoče reči, da črpanja še ni, saj je za 1,5 milijarde evrov evropskih sredstev že razporejenih«. Na Vizjakovo vprašanje, za koliko hitreje od evropskega bi lahko raslo naše gospodarstvo, pa je Gaspari odgovoril, da ni razloga, da ne bi v primeru evropske ničelne rasti imeli rasti med dvema in tremi odstotki. Tako bi v šestih do sedmih letih lahko dosegli povprečje evroobmočja.
V odgovorih na vprašanja poslancev je Gaspari kot mogoč proticikličen ukrep za razbremenitev gospodarstva omenil začasno zmanjšanje obremenitev prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Kar zadeva posledice krize, je odvrnil, da brezposelnosti ne zna napovedati, se bo pa vlada trudila, da bi bila čim manjša, saj »lahko izguba nekaterih delovnih mest traja vekomaj, z vsemi socialnimi, kulturnimi in drugimi posledicami«. Pri tem je omenil pomen Revoza in dobaviteljev nemške in francoske avtomobilske industrije. »Treba je spodbujati prodorne, tudi s kohezijskimi sredstvi, da ohranimo delovna mesta tudi za čas po krizi.«
Na vprašanje Andreja Vizjaka, kako komentira napoved [kandidata za finančnega ministra Križaniča], da naj bi se minimalna bruto plača v štirih letih do konca mandata vlade podvojila na 1000 evrov, je Gaspari odvrnil, da je to »hvalevreden ukrep, a težko izvedljiv v le štirih letih, saj je v tako kratkem obdobju nemogoče narediti tako velik preskok«.
Vodil bo odbor za gospodarstvo
Gaspari nam je po seji odbora povedal, da bo v vladi vodil odbor za gospodarstvo in bo usklajeval ukrepe z drugimi gospodarskimi ministri. Na naše vprašanje, na katere reforme računa, pa je odvrnil, da »bo prva med njimi način priprave državnega proračuna, ki naj bi bil ciljno usmerjen. To zahteva programsko miselnost ministrov, kar je velika sprememba. Po drugi strani bodo pomembne prilagoditve inštitucij, ki zagotavljajo konkurenco na trgu, to je strukturna sprememba. Na trgu dela pa je treba pogledati, kaj zagotavlja fleksibilnost in na drugi strani varnost. Radi govorimo o fleksibilnosti, manj pa o varnosti. Zavod za zaposlovanje bi si zaslužil strukturno prilagoditev pri svojem delovanju.«
Iz sredine izdaje Dela