Bruselj - Evropska komisija je pripravljena predlagati vzpostavitev Evropskega denarnega sklada (EDS), prva izmenjava mnenj o tem novem finančnem instrumentu, ki bi članicam evrske skupine pomagal iz težav, s kakršnimi se srečuje Grčija, pa bo že danes v Strasbourgu, kjer naj bi komisar za ekonomske in monetarne zadeve Olli Rehn obvestil kolege o »razpravah, ki pravkar potekajo« z Nemčijo, Francijo in drugimi članicami.
V Berlaymontu vendarle ostajajo previdni, kajti finančni instrument, ki bi po zgledu na Mednarodni denarni sklad (IMF) priskočil na pomoč s posojili ali kako drugače, bi - predvsem - zahteval soglasje vseh 16 članic evrske skupine, pred črpanjem sredstev pa bi države v stiski morale privoliti v programe varčevanja s proračunskimi sredstvi in (ali) v reforme. EMF bi obenem odpravil bistveno slabost maastrichtske pogodbe, saj ni predvidela nobenega mehanizma, ki bi članicam evrske skupine v primeru plačilnobilančnih ali javnofinančnih težav omogočal nujno potrebna posojila. V Uniji tak instrument imajo, vendar za države, ki niso članice evrskega območja. Decembra 2008 je evropski svet celo sklenil povečati intervencijska sredstva z 12,5 na 50 milijard evrov, kot prve pa so se po pomoč zatekle Latvija, Madžarska in Romunija. Ob ustanovitvi valutnega kluba leta 1999 možnosti intervencijskega sklada za pomoč prevzemnicam evra sploh niso predvideli, ker je Nemčija zavrnila oblikovanje mehanizma za vzajemno pomoč.
Zapleti z Grčijo so očitno vplivali na razmišljanje v Berlinu, še več, finančni minister Wolfgang Schäuble, ki namerava menda že kmalu pripraviti svoje predloge, je prepričan, da za stabilnost evrskega območja potrebujemo institucijo z izkušnjami in možnostjo intervenc, kakršne ima IMF, da bi pomagala članicam v stiski. Za Grčijo bo najbrž že prepozno, kajti EMF ni mogoče ustanoviti čez noč, novi finančni mehanizem pa bi lahko koristil drugim državam, ki bi se znašle v podobnih zagatah. Ne le sedanjim članicam evrske skupine, temveč tudi novinkam. Te resda morajo izpolniti stroge konvergenčne kriterije, pri katerih finančni ministri in evropska komisija ne nameravajo popustiti - čeprav je bilo prav v času finančne krize slišati tudi pozive k omilitvi zahtevnih pogojev -, po sprejemu v evrsko skupino pa so možnosti vplivanja na države, ki se pregrešijo čez javnofinančno disciplino, za zdaj omejene na priporočila k programom stabilnosti. Ko se bodo evrskemu območju v prihodnjih letih postopoma pridružile nove članice, predvsem iz vzhodne in srednje Evrope, bi bil EMF nadvse koristen, priročen in celo nujen mehanizem pomoči, obenem pa tudi sredstvo za odvračanje pritiskov špekulativnega kapitala, ki bi lahko destabilizirali ranljive dele evrske skupine. Zatekanje k IMF, kar se je pokazalo že med grško krizo, pa ne pride v poštev, saj bi iskanje rešitev zunaj območja evra izzvenelo kot znamenje nezmožnosti celotne skupine, da naredi red v svojih vrstah, je Schäuble pritrdil že pred časom izrečeni oceni predsednika evrske skupine Jean-Clauda Junckerja.
Idejo o ustanovitvi EMF je, resda izzvan na tiskovni konferenci, že pred dnevi navrgel italijanski predsednik Giorgio Napolitano, a zamisel očitno že nekaj časa kroži po evrokraciji. V Berlaymontu včeraj niso hoteli komentirati informacij, po katerih bi Nemčija poleg poostrenega nadzora evropske komisije zahtevala ostre sankcije proti kršiteljicam pravil proračunske discipline, vključno z zamrznitvijo izplačil iz kohezijskega sklada, začasno izgubo glasovalnih pravic in celo suspendiranje grešnice, dokler ne izboljša javnofinančnega položaja.
Iz današnje tiskane izdaje Dela