Tiskane izdaje
Ljubljana – Padanje Slovenije na lestvici 159 držav z najvišjo ekonomsko svobodo se je po več letih ustavilo. Država se je letos prebila na 97. mesto in je v primerjavi z lani napredovala za 14 mest. A še vedno je daleč od svoje najboljše uvrstitve iz leta 2008.
Iz letnega poročila Ekonomska svoboda sveta 2016, ki ga bo danes objavil Visio institut v sodelovanju s svetovno Mrežo ekonomske svobode, je razvidno, da se je negativni trend, v katerega je država zapadla po letu 2008, obrnil.
Sloveniji, ki je v tem obdobju po lestvici nazadovala za kar 50 mest, se je letos ponovno uspelo prebiti v prvo stoterico držav. Od desetih možnih točk (ki pomenijo najvišjo stopnjo ekonomske svobode) jih je prejela 6,73. Letošnja uvrstitev prikazuje stanje glede na leto 2014, podatki so namreč na voljo z dveletnim zamikom.
Na vrh lestvice se je znova uvrstil Hongkong, sledijo mu Singapur, Nova Zelandija in Švica. Na dno lestvice so se uvrstili Kongo, Libija in Venezuela.
Na istem mestu kot Surinami
Med desetimi najbolje ocenjenimi državami sta dve članici EU, medtem ko se je Slovenija znova znašla na repu sedemindvajseterice. 97. mesto na lestvici si deli s Surinamom, ki ima za primerjavo dvakrat nižji bruto domači proizvod na prebivalca.
Indeks ekonomske svobode sveta je sestavljen iz 42 kazalnikov, ki obsegajo pet področij: (1) obseg (para)države; (2) pravni sistem in lastninske pravice; (3) trdnost valute; (4) svoboda mednarodne trgovine in (5) predpisi (regulativa).
Slovenija je visoke ocene dobila za drugo in četrto področje, kjer se je uvrstila med 50 najuspešnješih držav, najslabše pa se je odrezala pri obsegu (para)države, kjer je zasedla šele 147. mesto. Največji napredek je dosegla na področju svobode mednarodne trgovine, kjer je v primerjavi z lanskim letom napredovala za kar 37 mest.
Pozitiven vpliv Zujfa
Po besedah Tanje Porčnik, predsednice Visio instituta, gre premike na bolje pripisati predvsem krčenju predpisov na področju mednarodne trgovine, večjemu obsegu bančnih posojil zasebnemu sektorju, manjšemu nasprotovanju tujim investicijam in tudi manjši javni porabi, »ki je v veliki meri posledica sprejetja zakona za uravnoteženje javnih financ«.
Toda višja uvrstitev Slovenije še ne more biti razlog za zadovoljstvo. Strukturne reforme, ki bi se spopadle z »neučinkovito in razbohoteno državo«, so nujne, pojasnjuje Porčnikova.
»Obenem je nujno nadaljevati odpravljanje administrativnih ovir poslovanja tako za državljane kot za podjetja in znižati obdavčitev dela in z nadaljnjo deregulacijo trg dela narediti bolj prožen, kar bo bistveno prispevalo k temu, da manj kvalificirani posamezniki in mladi brez delovnih izkušenj lažje in hitreje pridejo do redne zaposlitve.«
Indeks, ki ga je razvil Fraserjev inšitut iz Kanade in je bil prvič objavljen leta 1996, meri stopnjo, do katere javne politike in institucije držav podpirajo ekonomsko svobodo. Države z več ekonomske svobode v večini primerov imajo hitrejšo gospodarsko rast, višjo stopnjo investicij, višjo raven dohodka in hitreje zmanjšujejo revščino.
Slovenija se je letos nekoliko bolje odrezala tudi na lestvici ekonomske svobode, ki jo pripravljata ameriška ustanova Heritage Foundation in časnik Wall Street Journal. Med 178 državami je zasedla 90. mesto in ohranila položaj zmerno svobodne države.
