Tiskane izdaje
Ljubljana - Dokapitalizacijska seja skupščine delničarjev Adrie Airways bo 19. januarja. Delničarji, predvsem odločujoča SDH in DUTB, naj bi na njej potrdili do osemmilijonsko dokapitalizacijo letalskega prevoznika, katerega sedanji lastniški kapital je 3,5 milijona evrov.
Adria Airways je sicer v sklepni fazi prodaje oziroma privatizacije, zanimanje zanjo pa je tako kot že tri leta skromno. Slovenski državni holding (SDH), ki prodaja državni in svoj delež v skupni višini 71,95 odstotkov, ter Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB, Slaba banka) z 19,63-odstotnim deležem, sta skupščino najprej zapovedala že za 23. november, potem pa je bila tista seja zato, ker niso bila "zaključena vsa usklajevanja v prodajnem postopku" preklicana.
Pri vpisu novih delnic obstoječi delničarji nimajo prednostne pravice. Predvideva se, da naj bi nove delnice ponudili vnaprej znanim vlagateljem, interesentom za nakup AA, torej prihodnjim lastnikom. Za vpis in vplačilo novih delnic bo po sprejemu odločitve (le) devet dni časa, kar pomeni, da bi lahko bilo do konca januarja bolj jasno, ali so prodajalci našli kakšnega kupca, ali ne.
Omejene možnosti za državno pomoč
Pri nakupu novih delnic država ne bo imela prednosti, vendar gre večino ugibanj prav v smeri državne dokapitalizacije, ki pa bi v Bruslju kaj hitro lahko dobila oznako nedovoljena državna pomoč. Da so možnosti, da se družbi odobri državna pomoč, zelo omejene, se zavedajo tudi na finančnem ministrstvu, kjer skupaj z drugimi ministrstvi iščejo rešitve.
Tako bi državna pomoč bila pod določenimi pogoji dovoljena za zagon novih letalskih linij. Resno proučujejo možnost, da bi se nekatere linije opredelile kot obvezne javne službe, kot so na primer železniške in avtobusne linije. V Zahodni Evropi so kot take marsikje opredeljene notranje linije, ki jih pa v Sloveniji ni, lažje pa je v tem smislu Hrvaški, na primer. Evropska komisija je že pred časom dopustila možnost spodbujanja lokalnega prometa in regionalnih letališč. Posredno bi AA lahko pomagala država s promocijskimi sredstvi.
Na vprašanje, ali slovenska država pripravlja rezervni scenarij, podobnega kot Estonija, kjer za povezljivost države z Evropo sedaj skrbi (in s tem služi) Adria Airways, so na ministrstvu za infrastrukturo pojasnili, da si prizadevajo ustvariti okolje, ki bo letalskim prevoznikom omogočalo najugodnejše razmere za delovanje. Redni zračni prevoz je pač temeljni pogoj za mobilnost prebivalstva in povezanost države z Evropo in svetom. Ministrstvo tudi "ne bo oviralo izkazanega interesa kateregakoli letalskega prevoznika za opravljanje zračnih prevozov v/iz Slovenije".
Zgolj kot eno izmed zadnjih možnosti je možno uvesti tudi obveznost javnih služb, pojasnjujejo tudi na infrastrukturnem ministrstvu. Zgolj ob izpolnjevanju pogojev iz uredbe bi lahko katerikoli letalski prevoznik iz EU opravljal letalske prevoze iz in v Slovenijo na podoben način kot opravlja Adria Airways prevoze v in iz Estonije. V vladi se zavedajo, da bi ob prizemljitvi AA novi prevozniki ohranjali samo komercialno donosne linije, tako da bi slovensko gospodarstvo vsekakor utrpelo znatne posledice zaradi slabše mobilnosti in povezljivosti.
Adria čez noč ne bo ostala na tleh
Da ima Adria Airways, kljub zgodovinsko nizkim cenam goriva, finančne težave je res, da bi letala ostala na tleh čez noč pa menda še ni bojazni. Kljub zaostrenim razmeram v Adrii Airways medtem iščejo nove poslovne priložnosti in izboljšujejo ponudbo. Tako deluje od prejšnjega tedna na vseh njenih letih z Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana storitev OnAir Entertainment, nekakšen intranet.
Ob napovedi novih povezav v poletnem voznem redu (Ljubljana - Köln) in večjim številom letov na balkanskem trgu (Tirana - München, Priština - London), bo AA že s 1. januarjem žal ukinila (nočne) lete med Ljubljano in Istanbulom, kjer je očitno konkurenca Turkish Airlines premočna. Se pa z ljubljanskega letališča po novem letu iz istega razloga umika Swiss - Adria Airways leti namreč v Zürich kar s tremi dnevnimi leti. S poletnim voznim redom pa prihajata na Brnik Lot in Aegean. Prvi bo letel v Varšavo, kamor leti tudi AA, drugi v Atene. Vse zgoraj omenjene letalske družbe so članice Star Alliance.
Primopredaja na mariborskem letališču
Poldrugo leto po zaključku del in pol leta po začetku uporabe je bila včeraj opravljena uradna primopredaja obnovljene in dograjene infrastrukture na mariborskem letališču družbi Aerodrom Maribor. Pomembnejša kot ta formalnost je napoved ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška o aktivni podpori razvoju prometa na mariborskem letališču in sicer ne kot finančna vzpodbuda prevoznikom, temveč predvsem s promocijo mesta in regije v tujini.
Konkretno je sicer težko napovedati ali bo prihodnje leto prišlo do pomembnejših premikov, med drugim je bila omenjana možnost o vzpostavitvi letalske linije med Mariborom in Amsterdamom, saj Nizozemska prihodnje leto prevzema funkcijo predsedujoče Evropski uniji. Vendar je to za sedaj zgolj ideja, ki jo morajo še doreči z Adrio Airways, po besedah direktorja Aerodroma Maribor Ladimirja Broliha pa intenzivno iščejo tudi druge možnosti. Pogajanja tečejo z Air Serbia, ki bo kmalu uvedla direktno letalsko linijo iz Beograda v New York in načrtuje regionalne povezave za napolnitev teh letov, zelo ambiciozne načrte ima tudi madžarski Wizzair, ki je nedavno naročil kar 110 novih letal, Maribor pa bi lahko bil ena od njegovih novih izhodiščnih točk.
Za sedaj je v zimskih mesecih dogovorjenih le nekaj letalov iz Ukrajine, ki bodo na Pohorje pripeljale smučarje, v zaključni fazi pa so dogovorili o liniji z Düsseldorfom, ki naj bi ga izvajal Express Airways. Korak naprej bo tudi dolgoročna koncesija za uporabe letališke infrastrukture; razpis naj bi objavili v prvi polovici prihodnjega leta, res pa bo ta odprt za vse, torej Aerodrom Maribor ne bo avtomatično imetnik koncesije.
