Aerodrom Ljubljana v roke vodilnemu svetovnemu upravljavcu letališč

Berlin, Zgornji Brnik – Nemški Fraport je imel lani 2,56 milijarde evrov prihodkov in 236 milijonov evrov čistega dobička. Kar je dva milijona več od vsote, ki jo bo po včeraj podpisani pogodbi s Slovenskim državnim holdingom (SDH) odštel za Aerodrom Ljubljana. Upravljavec in lastnik infrastrukture na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je imel lani 31,3 milijona evrov poslovnih prihodkov in 5,2 milijona evrov čistega dobička.

Po rekordnem predkriznem letu 2008, ko je v času predsedovanja Slovenije EU Aerodrom Ljubljana dosegel rekorde tako po številu potnikov kot pri poslovnih rezultatih, so se krivulje obrnile navzdol. Leta 2012 se je začel obrat, lani pa je Aerodrom Ljubljana kot eden od redkih v regiji zelo povečal potniški promet. Večino prometa ustvari Adria Airways: od lanskih 1,3 milijona potnikov jih je domači prevoznik prepeljal 884.330.

V letošnjem prvem polletju so na letališču našteli 571.140 potnikov, za 2,9 odstotka več kot lani. Poslovni rezultat je zaradi 2,7-milijonske slabitve naložbe v Adrii Airways Tehniki (AAT) s trimilijonskega čistega dobička padel na le dobrega pol milijona evrov. Stefan Schulte, predsednik uprave Fraporta, o tej naložbi, tako kot o Aerodromu Portorož, še ni razmišljal.

Preskromne povezave

Kljub krepitvi prometa in povečanju števila prevoznikov so glavni očitek slovenski letalski industriji preslabe povezave – posebno s cenejšimi prevozi. Pri tem se prerado pozablja, da je slovenski trg majhen, turistična industrija kot glavni generator tujskega prometa pa nima sredstev za promocijo. Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana sta le dva nizkocenovna prevoznika. Velikopotezni dogovori (na primer z Indijci) do zdaj še niso obrodili sadov. Adria Airways, ki je uspešno prestala bruseljsko preverjanje o morebitni nedovoljeni državni pomoči, poskuša leteti na dobičkonosnih linijah.

V obdobju od januarja do junija letos so potniki z Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana lahko potovali z devetimi rednimi prevozniki na 25 rednih povezavah, dveh več kot lani. Polovica potnikov je potovala v Frankfurt, London, Istanbul, Zürich, Pariz in München. S ponudbo letov privablja ljubljansko letališče vse več potnikov tudi iz Avstrije z novo avtobusno povezavo večkrat na dan, ki že vznemirja politične duhove na Koroškem.

Kargo promet na Brniku

Stefan Schulte je včeraj poudaril, da bodo na ljubljanskem letališču razvijali tako potniški kot tovorni promet. Na ljubljanskem letališču so v prvem polletju letos oskrbeli 9587 ton tovora, za 7,6 odstotka več kot lani. Letalski tovorni promet sta z rednimi cestnimi tovornimi linijami v prvem letošnjem polletju izvajala Air France in Lufthansa, z občasnimi prevozi pa tudi Korean Air, Cargolux, ČSA Czech Airlines, Adria Airways in drugi. Med prevozniki hitre pošte sta poleg DHL pomembna UPS in TNT za Jugovzhodno Evropo.

Upravljavec desetih letališč

Prednost bodočega lastnika je, da ima po svetu precej strateško razdeljenih deset letališč. Od kitajskega Xiana na vzhodu, indijskega Delhija, letošnjega junija saudskih Riada in Džede pa proti turški Antalyji, do bolgarskih Varne in Burgasa, proti severu do St. Petersburga in na zahod do nemških Hannovra in matičnega Frankfurta na Majni ter na jugozahodu do senegalskega Dakarja in perujske Lime.

V koncernu Fraport AG se radi pohvalijo, da so med vodilnimi svetovnimi podjetji v upravljanju letališč, s frankfurtskim letališčem pa vodijo enega najpomembnejših »zračnih pristanišč« sveta. To dokazujejo s podatki: pri Fraportu, ki sodi med največje delodajalce v Nemčiji, zaposlujejo več kot dvajset tisoč ljudi.

Fraport je še vedno v večinski lasti dežele Hessen in holdinga mesta Frankfurt, potem ko je država Nemčija leta 2005 prodala svoj delež in je v lastniško strukturo vstopilo tudi letalsko podjetje Lufthansa.

Kljub nasprotovanju številnih domačinov načrtujejo širitev domačega letališča, za tretji terminal v Frankfurtu so poleti že dobili gradbeno dovoljenje. Mestna vlada se strinja z dvomilijardnim projektom, pri hessenški vladi, v kateri sedi tudi okoljevarstvena stranka Zelenih, pa imajo še pomisleke.

Zgled nesrečnemu Berlinu

Fraport težav v Frankfurtu nima zaradi premajhnih poslovnih uspehov, ampak kvečjemu zaradi prevelikih, čeprav so v preteklosti imeli tudi težave. Prste so si opekli predvsem v Manili, v Nemčiji, kjer se držijo za glavo zaradi zamud in stroškov pri gradnji osrednjega berlinskega letališča Brandenburg (BER), pa Fraport zdaj postavljajo za zgled. Vsaj enega od njegovih nekdanjih direktorjev so (neuspešno) poskušali prepričati o reševanju nesrečnega BER.