Agrokor za prevzem Mercatorja nima niti evra

Ivica Todorić je prevzem Mercatorja načrtoval brez kapitala in z omejenimi možnostmi zadolževanja.

Objavljeno
03. december 2011 11.55
Posodobljeno
03. december 2011 12.48
J. S. S., Delo.si
J. S. S., Delo.si
Ljublana - Agrokor bi nakup Mercatorja financiral s prodajo sladoledarja Leda in posojili Evropske banke za razvoj in Svetovne banke. Po nakupu bi potreboval dodatno premostitveno posojilo, saj je previsoko zadolžen, poroča Dnevnik.

Ugotovitve po njihovih navedbah izhajajo iz dokumentov italijanske banke Unicredit. Po njih naj bi visoko zadolženi Agrokor konzorciju prodajalcev Mercatorja prikrival načrte financiranja prodaje, prav tako naj bi ti dokumenti postavili na laž Agrokorjeve trditve, da ne bo finančno izčrpaval Mercatorja.

Agrokor, ki bi po ponujeni ceni 221 evrov za delnico za večinski delež Mercatorja moral plačati 800 milijonov evrov, se lahko brez kršitev zavez do kupcev svojih obveznic zadolži največ za 250 milijonov, še piše Dnevnik.  Posledično bi Agrokor potencialnim finančnim partnerjem v poslu obljubljal prodajo proizvajalca sladoledov Ledo.

Če prodaja ne bi uspela, upajo, da bodo našli nove partnerje, ki bi sodelovali pri nakupu Mercatorja. med njimi se omenja istrska skupina Adris, ki je nastala na temeljih Tobačne tovarne Rovinj. S prodajo bi iztržili 480 milijonov evrov, pri čemer bi jih 280 milijonov namenili za prevzem Mercatorja, preostalo pa za poplačilo obveznosti. V vmesnem obdobju do zaključka transakcije bi Agrokor tako potreboval premostitveno posojilo, po poročanju Dnevnika piše spletni portal MMC RTV Slovenija.

Dokument po pisanju časopisa dokazuje, da brez Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) in Mednarodne finančne korporacije (IFC) iz skupine Svetovne banke finančna konstrukcija posla ni mogoča. V prevzem naj bi vložili po 170 milijonov evrov, vendar glede na dokumente, ki so jih razkrili v Mercatorjevi upravi, za zdaj še nista zagotovili, da bosta pri financiranju sodelovali. Možnost za sodelovanje v projektu naj bi proučili po opravljenem skrbnem pregledu poslovanja Mercatorja.

Če bi EBRD in IFC prispevali 340 milijonov evrov, Agrokor pa bi se zadolžil za omenjenih 250 milijonov evrov, bi še vedno primanjkovalo več kot 200 milijonov evrov.

Agrokor, kot še poroča Dnevnik, teh možnosti v nezavezujoči ponudbi za Mercator ni omenjal. V njej naj bi zapisal, da bo skupaj z EBRD, IFC in s skladom One Equity Partners, ki deluje v okviru ameriške banke JP Morgan Chase, oblikoval poseben finančni holding, v katerega bodo kapital vložili tuji partnerji, Agrokor pa trgovsko verigo Konzum.

Dokument naj bi razkrival še en ključen vidik finančne konstrukcije Agrokorjevega prevzema Mercatorja. Gre za dogovor z obstoječimi Mercatorjevimi posojilodajalci, da ti zaradi spremenjenega lastništva ne bodo ukinili za 950 milijonov evrov posojilnih linij. Glede na to, da so za večino teh posojilnih mehanizmov banke, ki Mercator prodajajo, v Zagrebu menijo, da bodo te zaveze ohranile.

Dokument naj bi po pisanju Dnevnika na laž postavljal tudi Agrokorjeve obljube, da ne bo finančno izčrpaval Mercatorja in da bo povečeval število zaposlenih ter celo izboljšal položaj slovenskih dobaviteljev. Iz dopisa naj bi bilo namreč razvidno, da Agrokor že v prvem letu napoveduje za okoli 170 milijonov evrov prihrankov ob združevanju dejavnosti dveh podjetij.