Ali Dragonja in Počivalšek v nadzornem svetu SDH presegata svoja pooblastila?

Na sejah nadzornega sveta nista le pasivna člana, čeprav nimata glasovlanih pravic.

Objavljeno
24. marec 2016 20.13
Maja Grgič
Maja Grgič

Ljubljana – Ob zadnjih spornih zamenjavah nadzornikov v NLB se je spet odprlo vprašanje vmešavanja politike v delo SDH, pa tudi vloge državnega sekretarja Metoda Dragonje in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška v nadzornem svetu SDH. Vse pogosteje je slišati, da še zdaleč nista le pasivna člana organa.

Zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH) določa, da sta na seje nadzornega sveta SDH vabljena tudi finančni in gospodarski minister, ki prejmeta tudi vso gradivo nadzornikov, a nimata pravice odločanja. V skladu s tem, se sej nadzornikov SDH redno udeležujeta Počivalšek, v imenu finančnega ministra Metod Dragonja. A kot je mogoče izvedeti, še zdaleč nista le pasivna spremljevalca sej, ampak na njih aktivno razpravljata in celo dajeta priporočila, kako naj SDH v posameznih zadevah ravna. Prav Dragonja je po naših informacijah aktivno vplival na izbiro kandidatov za nove nadzornike NLB. Vse to pa je seveda v nasprotju z zakonom o SDH, ki predvideva neodvisno delovanje SDH, ki ni vezano na navodila državnih organov.

Tako na ministrstvu za gospodarstvo so nam potrdili, da je Počivalšek aktiven član nadzornega sveta SDH in da seveda sodeluje pri vseh razpravah, kj izrazi svoje mnenje in predstavi svoje predloge. Podobno so za Dragonjo pojasnili na ministrstvu za finance, ki menda predvsem pojasnjuje. Glede nadzornikov NLB pa so odgovorili, da o njih ne odločajo nadzorniki SDH, ampak uprava.

Ureditev je neprimerna

Možnost sodelovanja ministrov na sejah nadzornikov je v zakon vnesla sedanja koalicija. Mnenja o tem, ali je to primerno ali ne, pa so različna. »To je nepotrebno in kaže na politično vplivanje. Lastniki svojo vlogo po pravilih korporativnega upravljanja izražajo na skupščinah, imenujejo nadzorni svet, ta pa nato izvaja svoje naloge. Če ima politika določene interese, lahko to izraža na skupščini in z imenovanjem članov nadzornega sveta SDH, ni pa primerno, da predstavniki vlade sedijo na sejah nadzornega sveta,« meni direktorica NP Consultinga Nevenka Črešnar Pergar.

Tudi pravniku dr. Borutu Bratini se zdi takšna ureditev neprimerna: »Ministri lahko pridejo na povabilo pojasniti kakšno ključno zadevo. Če obstaja potreba po stalni njihovi prisotnosti, potem naj bodo redni člani takšnega organa in naj prevzamejo tudi vso odgovornost.«

Tanka meja

Nekdanji član uprave SDH in direktor za prestrukturiranja pri PwC Matej Runjak pa ugotavlja, da prisotnost ministrov na sejah nadzornega sveta načeloma ni napačno, saj lahko nadzorniki in uprava iz prve roke dobijo pojasnila, povezana s strategijo. Vendar pa: »Vedno pa je odvisno od posameznika, koliko je kot član brez glasovalnih pravic aktiven, in tudi odvisno od nadzornikov, koliko upoštevajo mnenje predstavnika vlade. Ta meja je lahko zelo tanka,« opozarja Runjak.

Glavni direktor in član uprave Droge Kolinske Enzo Smrekar ugotavlja, da je ultimativna odgovornost za upravljanje državnih družb na vladi. »Odgovornost vlade je, da jih dobro upravlja, kako bodo organizirali sistem, bi prepustil vladi. Če bosta učinek in nadzor boljša, če bo nekdo sedel v nadzornem svetu, zakaj ne,« pravi Smrekar. Dodaja, da v resnici ni prav, da se vlada skriva za raznimi komisijami, odbori, agencijami ... Kot poudarja, mora biti odgovornost jasna navzdol in jo mora vlada prevzeti tudi takrat, ko podjetje ni dobro upravljano.