Alpos: sestanek uprave in bank brez sklepov

Banke bodo prevetrile domnevno zavajajoče bilance prejšnje uprave, saj menda ne izkazujejo realnega stanja.

Objavljeno
12. september 2011 19.27
Posodobljeno
12. september 2011 19.27
Primož Škerl, Celje
Primož Škerl, Celje

Šentjur, Ljubljana – Na današnjem sestanku uprave šentjurskega Alposa s predstavniki bank, ki imajo v rokah usodo nekoč izjemno uspešnega proizvajalca kovinskih izdelkov in opreme, niso sprejeli nobenih sklepov, temveč so se odločili počakati do petka.

Kaj bi poleg čakanja na umirjanje razmer še lahko bil vzrok za prelaganje sprejetja končne odločitve, nismo mogli izvedeti, saj vodstvo zadolženega podjetja ni bilo pripravljeno dajati pojasnil. Jasno je, da upnicam solastnicam NLB, NKBM, Abanki Vipa, Factor banki in Probanki, bržčas zmanjkuje potrpljenja in da prav dolgo ne bodo več pripravljene poslušati razlogov, zakaj bi še do predlani izjemno uspešne družbe ne pahnili v stečaj, temveč bodo reševale svoj kapital.

Svet delavcev je banke sicer opozoril, da bi s stečajem po vsej verjetnosti izgubile za okoli sto milijonov evrov premoženja, skupaj z občino pa so vse, ki še lahko pomagajo rešiti podjetje, posvarili pred socialno bombo. Konec mednarodne skupine Alpos, ki zaposluje 700 delavcev, bi v največji občini kozjansko-obsoteljske regije brezposelnost skoraj podvojil.

A ne glede na to in čeprav podjetje še ima trg, bo peterica bank najprej prevetrila domnevno zavajajoče bilance prejšnje uprave, saj te menda ne izkazujejo realnega stanja, bile pa so podlaga za načrt finančnega prestrukturiranja v postopku prisilne poravnave in jih je potrdilo tudi celjsko okrožno sodišče.

V prisilni poravnavi bi v 13 letih morali odplačati 55 odstotkov od 151 milijonov evrov terjatev, kolikor jih je priznal prisilni upravitelj Andrej Marinc. A da bi sploh lahko plačali prvi obrok, bi morali v celoti zagnati proizvodnjo, tega pa ne morejo storiti brez repromateriala, za nabavo katerega bi 15 milijonov evrov morali prispevati solastniki: banke in SIJ. Banke sicer podpirajo prizadevanje Šentjurčanov, vprašanje pa je, ali so kljub sporazumu o ravnanju upnikov pripravljene seči v blagajno, če bilance res ne izkazujejo realnega stanja.