Alpos: Upniki kljub dogovoru niso zagotovili 15 milijonov evrov

Lastniki Alposa so menda bolj naklonjeni stečaju kot prisilni poravnavi, saj bi tako dobili več.

Objavljeno
05. september 2011 19.21
Posodobljeno
05. september 2011 21.00
Primož Škerl, Celje
Primož Škerl, Celje

Šentjur – So se NKBM, NLB, Banka Koper, Abanka Vipa, Probanka, Factor banka in Acroni v reševanje šentjurskega proizvajalca kovinskih izdelkov in opreme Alposa podale s figo v žepu? Podjetje ima v prisilni poravnavi in z naraščanjem dolga z vsakim dnem vse manj možnosti za obstoj. Kot navajajo naši notranji viri v Alposu, so se težave nekoč paradnega konja kozjansko-obsoteljskega gospodarstva po uvedbi prisilne poravnave in po podpisu pogodbe o ravnanju upnikov poglobile tudi zato, ker banke in SIJ v nasprotju z dogovorom Alposu niso zagotovile približno 15 milijonov evrov za repromaterial.

Predsednik uprave Alposa Ljubomir Osovnikar je v petek podal odstopno izjavo. Za medije niti včeraj ni bil dosegljiv, zato ga nismo mogli niti povprašati o razlogih za odstop, niti preveriti navedb neuradnih virov. Ti pravijo, da so lastniki menda veliko bolj naklonjeni stečaju, saj da bi z njim iztržili več, kot bi z uspešno prisilno poravnavo, po kateri bi družba v 13 letih morala poravnati 55 odstotkov terjatev.

Banke, ki so s konvertiranjem terjatev v lastniške deleže in z dokapitalizacijo pred tem že iztisnile druge delničarje, imajo v vsakem trenutku možnost predlagati stečaj, a nobena se ne odloči za ta korak. Kot smo še izvedeli, namesto tega menda pritiskajo na Alposovo upravo, naj sama vloži predlog. So tu razlogi za Osovnikarjev odstop?

Ni prav veliko upanja

Trenutno le dve Alposovi družbi poslujeta pozitivno. Preteklo poslovanje šentjurskih cevarjev je menda proučil tudi revizor in se osredotočil na ravnanje prejšnjih dveh uprav; Osovnikarjeva je vajeti namreč prevzela marca. Neplačani prispevki in davki, motnje v dobavi, nezmožnost odplačevanja obveznosti do upnikov in pomanjkanje repromateriala ne dajejo prav veliko upanja, da se bo Alpos izognil najhujšemu.

V primeru črnega scenarija bi na ravni celotne poslovne skupine ogrozili 700 delovnih mest, od tega skoraj 400 v Šentjurju, kar bi stopnjo brezposelnosti v občini tako rekoč podvojilo. »Z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanja v našem največjem podjetju, ki je hkrati največji delodajalec na tem območju. Verjamemo, da so lastniki in uprava družbe pripravljeni izpolniti svoje zaveze, podane pri potrjevanju prisilne poravnave, in vložiti napore za rešitev družbe z večdesetletno tradicijo ter s tem ohraniti delovna mesta. Občina Šentjur bo pomagala v skladu s svojimi zmožnostmi in v zakonskih okvirih,« je razmere komentiral šentjurski župan Marko Diaci.