Analitiki od večine farmacevtskih družb pričakujejo več, kot so dosegle

Novartis in Pfizer z manj prihodka in dobička, AstraZeneca podvojila dobiček, Bayer pa dosega rekorde.

Objavljeno
04. marec 2016 17.47
Cveto Pavlin
Cveto Pavlin

Poslovanja svetovnih farmacevtskih družb v lanskem letu ni mogoče prevesti na skupni imenovalec. Nekatere so poslovale veliko bolje kot leto pred tem in imele več dobička, druge pa slabše in z manj dobička. Tudi letos so napovedani prevzemi.

Švicarski farmacevt Novartis je lani zaradi slabe prodaje zdravil za oči in kontaktnih leč svoje hčerinske družbe Alcon zmanjšal prihodke za pet odstotkov na 49,41 milijarde dolarjev, drugim poslovnim področjem pa tega izpada ni uspelo nadomestiti. Analitiki so pričakovali približno pol milijarde dolarjev prihodka več. V koncernu pravijo, da je za poslabšanje poslovnih rezultatov kriv tudi visok tečaj dolarja. Če vpliva menjalnih tečajev ne bi upoštevali, bi lani prihodke povečali za pet odstotkov.

Novartisov čisti dobiček se je lani zmanjšal za 34 odstotkov na nekaj več kot sedem milijard dolarjev. V nasprotju z letom pred tem koncern namreč ni koval dobička na račun prodaj lastniških deležev, poleg tega je moral odpisati 300 milijonov dolarjev za posle v Venezueli. Kljub temu so Novartisovi delničarji lahko zadovoljni. Koncern jim bo izplačal dividende v višini 2,70 švicarskega franka, kar je 0,10 franka več kot lani.

Novartis nekoliko znižal letošnje cilje

V vodstvu koncerna so za hčerinsko družbo Alcon napovedali prestrukturiranje in dodatne investicije, ki naj bi jo spet spravile k rasti. Alcon se bo v prihodnje osredotočil na očesno kirurgijo in kontaktne leče, medtem ko bodo očesna zdravila usmerili drugam. Napovedali so tudi spremembe v vodstvu družbe.

Novartisova generična enota Sandoz, ki je lastnica Leka, je lani zmanjšala prihodke za štiri odstotke na 9,2 milijarde dolarjev, pri čemer se je količinski obseg prodaje povečal za 15 odstotkov. Rast je dosegla v vseh regijah, še posebno v ZDA.

Vodstvo koncerna je letošnje cilje nekoliko znižalo. Prihodki in dobiček iz poslovanja, tega je bilo lani 13,8 milijarde dolarjev oziroma deset odstotkov več kot predlani, naj bi bili na približno podobni ravni kot lani.

Pfizer presegel pričakovanja, a razočaral z napovedmi

Ameriški farmacevtski koncern Pfizer je z lanskimi poslovnimi rezultati izpolnil pričakovanja analitikov. Ustvaril je 48,8 milijarde dolarjev prihodkov in 7,7 milijarde dolarjev čistega dobička. Prvega je bilo dva odstotka manj, drugega pa celo 15 odstotkov manj kot leto pred tem. Vodstvo koncerna je bolj zadovoljno s poslovanjem v zadnjem lanskem četrtletju, ko so se prihodki hitreje povečali.

Za letos so v Pfizerju napovedali, da bodo njegovi prihodki znašali od 49 do 51 milijarde dolarjev, čeprav so analitiki pričakovali več. Pfizer v letošnjih napovedih namreč še ni upošteval učinkov več kot 160 milijard dolarjev vrednega prevzema proizvajalca botoksa Allergana, ki ga je napovedal novembra lani. Prevzem, ki je največji v celotni farmacevtski panogi do zdaj, naj bi bil po napovedih vodstva končan v drugi polovici letošnjega leta.

AstraZeneca lani podvojila čisti dobiček

Britanski farmacevt AstraZeneca je lani podvojil čisti dobiček na 2,83 milijarde dolarjev. S takšnimi poslovnimi rezultati in predvsem zato, ker se jim je uspelo ubraniti pred 120 milijard dolarjev vrednim prevzemom, ki ga je načrtoval Pfizer, so v vodstvu družbe več kot zadovoljni. Opozarjajo, da letos zaradi izteka ameriškega patenta za zdravilo proti holesterolu Crestor pričakujejo za do pet odstotkov manjšo prodajo.

Poleg tega želijo na novo vzpostaviti portfelj patentiranih zdravil, predvsem za zdravljenje raka. Zavedajo se vse hujše konkurence izdelovalcev generičnih zdravil, ki ob poteku patentov agresivno nastopijo s svojimi cenejšimi izdelki.

AstraZeneca se je decembra dogovorila za do štiri milijarde dolarjev vreden nakup 55-odstotnega deleža v podjetju Acerta Pharma, ki razvija zdravilo za krvnega raka. Poleg tega razvijajo tudi nekaj inovativnih zdravil, med drugim za bolezni dihal in sladkorno bolezen.

Za Bayerjem še eno rekordno leto

Nemški kemični in farmacevtski koncern Bayer ima za sabo še eno rekordno leto. Na ravni skupine je ustvaril rekordnih 46,3 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 4,1 milijarde evrov čistega dobička. Prihodka je bilo 12,1 odstotka več, čistega dobička pa kar 20 odstotkov več kot leto prej. Dobička pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA) je bilo lani rekordnih 10,3 milijarde evrov, kar je 18,2 odstotka več kot leto prej, dobička iz poslovanja (EBIT) pa 6,3 milijarde evrov oziroma 15,8 odstotka več.

V enoti zdravil in zdravstvenih pripomočkov HealthCare se je prodaja povečala za 19,9 odstotka na 22,9 milijarde evrov. Poslovanje se je izboljšalo zaradi novih farmacevtskih izdelkov na recept in brez recepta ter zaradi pozitivnih učinkov nakupa portfelja izdelkov za osebno nego in zdravil brez recepta, ki so ga leta 2014 pridobili od ameriškega konkurenta Merck, v svoje bilance pa so ga vključili z začetkom lanskega leta.

Bayerjevim lastnikom se zaradi dobrega lanskega poslovanja obetajo višje dividende, in sicer 2,50 evra za delnico, kar je 25 centov več kot leto prej. Če bo ta predlog na aprilski skupščini potrjen, bodo skupaj izplačali za skoraj 2,1 milijarde evrov dividend oziroma 11,1 odstotka več kot leta 2014.

Bayer se je lani tudi uspešno reorganiziral. Septembra so odsvojili enoto za visokotehnološke materiale MaterialScience, ki zdaj posluje pod imenom Covestro in kotira na borzi, zato se lahko še bolj osredotočajo na področje zdravil in varstva rastlin. Vodstvo tudi letos pričakuje nadaljnjo povečanje prodaje in dobička.