Tiskane izdaje
Ljubljana - V tokratni anketi Dela smo pri vprašanjih, ki se posredno navezujejo na nacionalni interes v gospodarstvu, naleteli na zanimiv paradoks. Medtem ko na eni strani večina podpira prodajo NLB, ki je v večinski državni lasti, je na drugi strani tistih, ki podpirajo nakup trgovske družbe Mercator, več, kakor je nasprotnikov ideje, ki jo je pred novembrskimi prazniki predstavila politična stranka Levica.
Nekaj več kot štiri desetine vprašanih je odgovorilo, da bi bil nakup Mercatorja iz rok propadajočega Agrokorja upravičena poteza, petina jih ga celo zelo podpira, nasprotnikov zamisli pa je dobro tretjino, 13 odstotkov jih niha med podporo in neodobravanjem nakupa in šele podrobna analiza bi odgovorila na vprašanje, katerih je več - podpornikov ali nasprotnikov nakupa Mercatorja.
Nam pa sociodemografski razrez razkrije strukturo enih in drugih. Podporniki nakupa nekoč slovenske trgovske družbe so skoraj vsi tudi podporniki Levice, ki so sodelovali v anketi, veliko je tudi podpornikov SD, sledijo anketiranci v starosti nad 65 let, upokojenci, anketiranci s srednješolsko izobrazbo in ženske. Nasprotniki nakupa Mercatorja so podporniki SDS in moški.
Če imamo torej na eni strani večino tistih, ki bi radi iztrgali Mercator iz rok hrvaške trgovske družbe Agrokor, pa so anketiranci na drugi strani manj čustveno in interesno navezani na največjo slovensko banko NLB. Z njeno prodajo se strinja 43 odstotkov vprašanih, 38 odstotkov pa ji jih nasprotuje. S prodajo se zlasti strinjajo podporniki SDS, moški in anketiranci v starosti od 45 do 54 let. Nasprotujejo ji podporniki Levice in SD (a ne v tolikšnem številu, kot je podpornikov SDS za prodajo), dijaki in študentje ter anketiranci, starejši od 65 let.
Predstavniki slovenske vlade v zadnjih tednih redno hodijo v Bruselj k evropski komisiji na pogovore, da bi spremenili načrt dogovora izpred štirih let, ko se je Slovenija zavezala prodati NLB v zameno za odobritev državne pomoči zaradi slabih kreditov in napačnih poslovnih potez klecajoči banki. Danes večina anketiranih meni, naj se vlada pogaja z EK o spremembi načrta oziroma zavez, tretjina vprašanih pa je nasprotnega mnenja in vztraja, da bi morala aktualna vlada spoštovati zaveze iz preteklosti.
Javnost je prav tako precej razdeljena pri vprašanju, ali naj minister za pravosodje Goran Klemenčič kandidira za komisarja pri Svetu Evrope za človekove pravice. Njegovo kandidaturo za prestižno funkcijo podpira 28 odstotkov vprašanih, nasprotuje ji jih tretjina, petina vprašanih se ni mogla opredeliti, približno toliko jih je tudi odgovorilo z ne vem.
V zadnjem sklopu ankete smo se posvetili izvajanju arbitražne sodbe, saj, kot je znano, prehajajo priprave na njeno implementacijo na slovenski strani v sklepno obdobje. Tako kot pri ocenjevanju dela vlade je tudi pri tem vprašanju več tistih, ki menijo, da se vlada slabo pripravlja na implementacijo arbitražne sodbe (38 odstotkov), da je na tem področju opravila dobro delo, meni petina vprašanih, dobra petina pa je ubrala srednjo pot in dejala, da je vlada na tem področju naredila nekaj dobrega in nekaj slabega.
Po štirih mesecih, odkar je bila objavljena arbitražna sodba, večina slovenske javnosti še vedno meni, da je bila odločitev dobra za Slovenijo (39 odstotkov), ravno toliko pa jih tudi meni, da zanjo ni bila niti dobra niti slaba. Da je sodba slaba, meni le nekaj manj kot petina vprašanih.
In kaj menijo anketiranci o morebitnem srečanju med Mirom Cerarjem in Andrejem Plenkovićem, ki se dogovarjata in prestavljata srečanje? Več kot polovica se jih strinja, da se Cerar ne bi smel sestati s Plenkovićem, dokler Hrvaška ne prizna arbitražne sodbe.
